Odprli šentviški predor

Prvi mož Družbe za avtoceste v RS (Dars) Tomislav Nemec in minister za promet Radovan Žerjav sta danes dopoldne slovesno odprla 5,5 kilometra dolg avtocestni odsek Šentvid - Koseze, v okvir katerega sodi tudi predor Šentvid ter povezuje gorenjski avtocestni krak in zahodno ljubljansko obvoznico.

"Prav gotovo bodo ljudje, državljanke in državljani, kar hitro pozabili na zaplete pri izgradnji predora Šentvid," je ob odprtju avtocestnega odseka, ki se ga je udeležil tudi prvi mož SCT Ivan Zidar, poudaril minister za promet Radovan Žerjav. Dodal je, da pa teh zadev nikakor ne smejo pozabiti stroka, projektanti, izvajalci, nadzor, Dars, DDC, prometno ministrstvo in vsekakor tudi politika.

Kot je povedal minister, je do zamud prihajalo in nihče ne skriva, da so se zaradi tega povečali tudi stroški izgradnje. "Ne zamude ne povečani stroški seveda niso v veselje ne investitorju ne uporabnikom. Ampak upam si trditi, da je ekipa, ki danes odpira ta odsek, vse zadrege reševala hitro, odločno in odgovorno," je dejal Žerjav, ki je še poudaril, da se s predajo tega odseka premošča razmeroma kratko, a izjemno motečo zarezo na zemljevidu avtocestnega križa.

Po besedah Nemca je zgrajeni predor velik tehnični dosežek, sam avtocestni odsek pa bo "bistveno spremenil kakovost življenja". Razveselili se ga bodo predvsem Ljubljančani in Gorenjce ter tudi tisti, ki so se v času največjih prometnih konic ujeli v gnečo. "Naš cilj je, da bi bilo potovanje po avtocesti kar se da prijeten dogodek, del kakovosti našega življenja," je dejal.

Skupna investicijska vrednost odseka Šentvid - Koseze znaša 243,75 milijona evrov (brez stroškov financiranja). Vrednost gradbenih del za izgradnjo predora Šentvid znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov. V teh vrednostih je upoštevana tudi vrednost izgradnje priključnih ramp in dveh priključkov na Celovško cesto, rok za dokončanje teh del pa je jeseni 2009.

Predor Šentvid po navedbah uprave Darsa z gradbenega vidika predstavlja enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju. Najzahtevnejši del pri gradnji predstavljata t.i. kaverni - velika podzemna prostora, kjer se bosta znotraj predora na avtocesto priključili priključni predorski cevi s Celovške ceste.

Tudi ljubljanski župan Zoran Janković je po odprtju poudaril izjemen pomen današnjega odprtja odseka za Ljubljano in Slovenijo. "Gre za največji projekt, ki ga je Ljubljana dobila v zadnjih 20 letih - dokončano obvoznico. Hvala vsem, ki so delali pri tem projektu. Ne bom zdaj govoril, da je prepozen, ampak končno je odprt," je povedal župan.

Z odprtjem odseka Šentvid - Koseze je daljinski promet z gorenjskega avtocestnega kraka preusmerjen s Celovške ceste na ljubljanski cestni obroč. Celovška cesta v Ljubljani, ki je s povprečnim dnevnim prometom več kot 60.000 vozil trenutno ena najbolj obremenjenih cest v državi, je tako odslej vsaj delno razbremenjena, pojasnjujejo v Darsu.

Odprtja se je, kot omenjeno, udeležil tudi prvi mož gradbenega podjetja SCT, ki je sodelovalo pri izgradnji. "Danes sem zelo srečen," je povedal po odprtju in ob tem izpostavil vse, ki so prispevali k izgradnji, še zlasti pa svoje delavce. "Delali so noč in dan, da so skupaj dosegli tisti cilj, ki smo si ga zadali - da bomo do roka, ki smo ga obljubili, tudi končali," je dejal in poudaril, da če da roko, "roke spoštujem in besedo držim".

Pri tem je na vprašanje, katera velika preizkušnja pri gradnji avtocest še čaka SCT v prihodnosti, je Zidar odgovoril, da so vedno pridejo novi izzivi, saj je v gradbeništvu "vsak projekt unikat in vsakega se veselimo".

Novi odsek sicer spreminja prometni režim na ljubljanski obvoznici, saj se ta zdaj priključuje na novozgrajeni odsek avtoceste na priključku v Kosezah. Avtocestni odsek je zgrajen kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom.

Avtocestni profil vključuje vozna in prehitevalna pasova, srednji ločilni pas, dva notranja in dva zunanja robna pasova ter dve bankini. Na avtocesti bodo trije priključki: Šentvid, Koseze in Podutiška. Največji objekt je predor Šentvid, ki je skupaj z galerijo v Šentvidu dolg 1480 metrov. (STA, MH)