Barbara Brezigar: Odvzem prostosti v primeru Penka in Zidarja običajen ukrep

Brezigarjeva je ocenila vso zadevo, povezano s preiskavo, ki je pripeljala do začasnega priprtja bivšega državnega tožilca Boštjana Penka in prvega moža SCT Ivana Zidarja, kot zelo resno. "Gospod Penko je kot tožilec skupine obravnaval eno od zadev, v kateri je bil Zidar osumljeni," je dejala generalna državna tožilka in na novinarsko vprašanje, ali je Penko imel dostop do spisov, povezanih z Zidarjem, odgovorila, da "seveda je imel dostop". Delo posebne skupine tožilcev, katere član je takrat bil tudi Penko, je po besedah Brezigarjeve potekalo timsko "in seveda so se pogovarjali o vseh zadevah".

Po njeno je sicer dejstvo, da se je tožilec sestajal z osumljenim, zoper katerega je tudi sam pred časom vodil postopek, "alarm prve vrste, da tožilci odreagiramo".

Državni tožilec, ki je sodeloval v predkazenskem postopku, sicer uživa zaupanje generalne državne tožilke. Kot je opozorila, v tej fazi predkazenskega postopka ni bilo nobenega problema v zvezi z odvzemom prostosti. "V takšni situaciji, ko se s strani policije predlaga hišna preiskava, je to običajno zaradi tega, da se zagotovi, da se pred odredbo o hišni preiskavi ne skrijejo predmeti, ki bi se lahko našli in bi lahko predstavljali dokaz v tem postopku," je povedala.

Kot je opozorila Brezigarjeva, zakon o kazenskem postopku omogoča, da se osumljencu, zoper katerega je predlagana hišna preiskava, odvzame prostost "in ko odredba za hišno preiskavo ni bila izdana, ko sodišče ni sledilo policiji, sta bila osumljenca takoj izpuščena na prostost". Po njenem mnenju bi bilo sicer najbolj enostavno zbirati dokaze za morebitno kaznivo dejanje s hišno preiskavo. "Sedaj pač policija zbira dokaze na drug način in ko bo dovolj zbrala, bo o tem obvestila tožilca, ki bo presodil, ali gre za kaznivo dejanje ali ne", je dejala.

Brezigarjeva je sicer ocenila, da je škoda, da preiskovalni sodnik ni odredil hišne preiskave. "Vendar je delo policistov in tožilcev teklo naprej in če se bo potrdil sum, ki se je izkazal z vsemi stvarmi, ki so se dogajale do sedaj, potem bo podana kazenska ovadba. Če se ta sum ne bo potrdil, ne bo podana in državni tožilec ne bo šel v postopek," je napovedala.

Generalna državna tožilka je zavrnila, da bi v primeru, da bi že veljal nov kazenski zakonik - ta bo stopil v veljavo s 1. novembrom - zadevo vodili tožilci, Penko in Zidar pa bi bila še v priporu. "To ne drži, ker zakon o kazenskem postopku ni spremenjen. Spremenjen je kazenski zakonik, ki tega ne določa," je pojasnila.

"Spis poznata državni tožilec in policija. Zakon o kazenskem postopku jim je narekoval in ukrepali so. Kako pa naj bi ukrepali, če obstaja sum, da se državni tožilec, ki je seznanjen z določenimi zadevami v predkazenskem postopku, večkrat sestaja z osumljencem," se je vprašala Brezigarjeva.

Na vprašanje, ali so bili policijski ukrepi sorazmerni, je Brezigarjeva dejala, da bi bilo treba vprašati policijo in opozorila, da "če je bil kakršen koli sum, da je policija uporabila več sile, kot je v določeni situaciji primerno in potrebno, imajo vsi vsa pravna sredstva".

Na očitek, da pravna stroka v ravnanju osumljenih ne vidi elementov kaznivega dejanja, je Brezigarjeva odgovorila, da "pravna stroka govori na podlagi govoric". Spise in podatke po njenih besedah tako komentirajo ljudje, ki podatkov ne poznajo. Zato je Brezigarjeva še pozvala, da "pustimo tožilcem, da izvajajo svoje pristojnosti".