Pirančani ogorčeni zaradi slabega obveščanja

V zadnjih desetih dneh je bilo v medijih precej prispevkov namenjenih nezaslišanemu dogodku, ko se je prebivalstvo mesta Piran dneve zastrupljalo s »pitno« vodo, v katero so prišle fekalije, ne da bi jim to kdorkoli sporočil. Spodaj podpisani smo le skupina od številnih žrtev tega nemarnega ravnanja Rižanskega vodovoda in piranske občine in njenih služb. V javnosti se govori o desetinah okuženih, kar pa seveda ni res. Zagotovo gre za stotine prizadetih ljudi, saj v Piranu skorajda ni družine, ki ne bi bila prizadeta, da ne govorimo o številnih domačih in tujih turistih, ki so Piran in Bernardin zapuščali, ne da bi v resnici vedeli, kaj se jim je zgodilo, saj so bruhanje, boleče krče v prebavnih organih in diarejo pripisovali morebitni zastrupitvi s hrano ali virusu. Številni prizadeti prebivalci in obiskovalci Pirana smo morali poiskati pomoč pri zdravniku, nekateri pa celo v urgentnih centrih izolske in ljubljanske bolnišnice. Medtem niso bili obveščeni o zastrupljenosti vode niti gostinci, ki so točili onesnaženo vodo in zboleli niso le gosti lokalov, ampak tudi ogromno strežnega osebja.

Glede na to, da še danes čutimo posledice te zastrupitve, je vsakomur jasno, da gre za obolenje širšega obsega, ki bi terjalo temu primerno resno in takojšnjo obravnavo, pa tega ni bilo.

Najodgovornejša sta seveda Rižanski vodovod in vodstvo občine Piran. Dejstvo, da še danes ne vedo kaj točno in kje se jim je zgodilo, priča o tem, da so zatajili vsi nadzorni mehanizmi, ki bi morali obstajati pri vsakršnem prevezovanje starih na nove napeljave.

Kljub temu, da se je napaka (beri: malomarnost) zgodila med 23. in 24. junijem 2008 in navkljub prvim opozorilom iz študentskega doma o večjem številu obolelih, pristojne službe niso naredile ničesar. Če ne bi oboleli množično obiskovali in telefonarili po pomoč v Zdravstveni dom v Luciji, kar je prišlo na ušesa novinarjem, bi cela blamaža prišla na dan še kasneje. Če naj verjamemo županu Pirana Tomažu Gantarju, so ga o tem, da je bolna že skoraj polovica njegove občine, obvestili šele v petek, 27. junija. Torej, 4 dni po nesreči!

Pozno, a še vedno dovolj zgodaj, da bi se ukrepalo. Pa nič! Župan Gantar je celo zdravnik in mu ni padlo na pamet, da bi moral takoj sestaviti krizni štab za reševanje nastale problematike. V njem bi morali biti predstavniki vodovoda, civilne zaščite, občinskih zdravstvenih in socialnih služb, policije, predvsem pa predstavnik za odnose z javnostmi, ki bi se moral takoj lotiti obveščanja javnosti. V stroki odnosov z javnostmi se temu reče krizno komuniciranje. O tem, da se ne sme piti voda iz pip in o tem kako ravnati namreč prebivalci Pirana niso dobili na svoje domove nobenih obvestil. Svojo nalogo so samoiniciativno opravili samo novinarji koprskega radia, ki so obveščali, da je voda oporečna. V Piranu imajo interno glasilo, oglašujejo na lokalni televiziji in še kaj, pa se nikomur ni zdelo vredno objaviti opozorila in navodila o prekuhavanju vode prvi dan, ko so za to izvedeli. Najbolj normalno bi bilo, da bi na vhodih vseh hiš, v hotelih in v gostinskih lokalih izobesili opozorila, da je prepovedano piti vodo. Prav tako smo pričakovali, da bodo v Piran pripeljali kakšno cisterno s pitno vodo, ne pa, da smo cel teden morali kupovati užitno vodo v plastenkah v nekaj piranskih trgovinah, kjer jo je zato tudi vsakodnevno zmanjkovalo. O tem, da je treba pomagati prebivalstvu, so se odgovorni spomnili en teden po izbruhu zastrupitve in začeli razdeljevati vodo v plastenkah šele 1. julija! V edini piranski lekarni je zmanjkalo zdravila Linex in tudi drugih zdravil, ki lajšajo tovrstne težave. Skratka, zastrupljeni smo bili prepuščeni samim sebi.

Predvidevamo, da poznamo razlog za to neaktivnost. Odgovorni so se bali, da ne bi prišlo do panike in da informacije o zastrupljeni pitni vodi ne bi odgnale turistov. Kot vedno, se je zaradi skrivanja informacij, tudi tokrat zgodilo prav tisto, česar si niso želeli. Slabše reklame si Piran ne bi mogel privoščiti.

Ker se zavedamo, da Piran v Sloveniji ni nobena izjema, pišemo to pismo tudi zato, da bi opozorili tudi druga občinska vodstva, da morajo biti dobro pripravljena na morebitne takšne dogodke, saj je to njihova dolžnost in jih davkoplačevalci za to plačujemo. V primeru, če pa na piranski občini nimajo primernih ljudi, smo jim spodaj podpisani vedno pripravljeni tudi strokovno svetovati in pomagati.

Piran, 5. julija 2008

Janja Klasinc, Lila Nametak, mag. Bogo Šest, Majda Šest, dr. Drago Mežnar, Olga Mežnar, dr. Dušanka Janežić, dr. Matej Penca, Sebastjan Jeretič, Nikolina Jeretič, Jernej Brvar, mag. Stanislav Zarnik