Svetovni odmevi kosovske osamosvojitve
© Reuters
Enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova najvišji predstavniki EU sicer vztrajno predstavljajo kot “izjemo”, ki ne bo “presedan”, toda primer osamosvojitve in delnega mednarodnega priznanja Kosova (Kosovo je priznalo 44 od 194 članic OZN) že sproža številne podobne odzive po svetu. Kosovski “presedan” v zadnjem času najbolj pogosto navajajo voditelji Južne Osetije in Abhazije, ki sta dejansko osamosvojeni od Gruzije že od leta 1991. Med vojsko Gruzije in silami Južne Osetije je v zadnjih dneh prišlo do resnih spopadov, v katerih je umrlo več ljudi, čeprav ruski mirovniki z mandatom OZN nadzorujejo dogajanje med Gruzijo in obema samostojnima republikama. Napeto je znova tudi v okolici Gorskega Karabaha in nepriznani Pridnestrski republiki, vse več pa je tudi besednih dvobojev med ruskimi in ukrajinskimi politiki zaradi sporne ruske črnomorske baze na večinoma z rusko govorečimi prebivalci poseljenem Krimu. Tudi v beloruskem Minsku je 4. julija prišlo do eksplozije bombe, v kateri je bilo poškodovanih 54 ljudi, v dosegu bombe pa je bil tudi predsednik Belorusije, Aleksander Lukašenko.
Najhuje je trenutno v Gruziji. V Abhaziji je v nedeljo zvečer odjeknila eksplozija, v kateri so bili ubiti štirje ljudje, šest pa je ranjenih. Gre že za peti incident ta mesec. Gruzija je uradno zanikala vpletenost v napad , vendar je Abhazija že v začetku meseca zaprla mejo z Gruzijo ter sedaj napovedala tudi prekinitev vseh vezi z gruzijsko vlado. Evropska Unija ima v zvezi z Gruzijo sicer enotno stališče in podpira njeno celovitost. Predsednik Abhazije Sergej Bagapš je oblasti v Tbilisiju obtožil organiziranja eksplozije in dejal, da napad "znova dokazuje, da je Gruzija ubrala pot državnega terorizma". "Teroristična dejanja v Gagri, Sukhumiju in Galiju so členi v isti verigi in moramo se odzvati," je še dejal predsednik Abhazije, ki ga nekateri mediji na “zahodu” najraje označujejo le kot “vodjo separatistov.”
Do eksplozij, ki napovedujejo večje spopade je prišlo le nekaj dni po tem, ko je v petek v gruzijski pokrajini Južna Osetija izbruhnilo obstreljevanje, v katerem naj bi bili ubiti trije ljudje, ko so gruzijske sile s puškami in minometi začele obstreljevati vas Ubiat v Južni Osetiji. V Južni Osetiji so zagrozili, da se bodo na obstreljevanje s strani Gruzije odzvali s težkim orožjem.
Odgovornost za streljanje so južnoosetijske sile pripisale oblastem v Tbilisiju, kar pa te zavračajo. Čeprav gruzijski predsednik Mihail Sakašvili trdi, da bo zgolj branil Gruzijo do “zadnjega pednja njenega ozemlja” je iz Rusije istočasno dobil več opozoril, da naj opusti “agresivno politiko” zoper osamosvojeni republiki, ker bo sicer soočen z odgovorom ruske vojske. Abhazija je sicer do leta 1991 v Gruziji uživala status avtonomne republike. Do začetka 19. stoletja je bila samostojna kneževina v okviru ruske države, v okvir Gruzije pa je bila umeščena po odločitvi Stalina. Rusija podpira obe odcepljeni republiki, v katerih ima okoli 80 odstotkov državljanov tudi ruske potne liste.
Zveza med dogajanji v Abhaziji in Južni Osetiji ter na Kosovu je povsem očitna. O povezavi omenjenih problemov ni opozarjal samo prejšni predsednik Rusije in sedanji premier Vladimir Putin, pač pa je na to pred spopadi v začetku junija opozoril tudi Sergej Bagapš.”Gradimo neodvisno državo. Nismo mi spremenili mednarodne realnosti, pač pa države, ki so priznale Kosovo. Mi imamo več pravnih osnov za priznanje kot Kosovo, toda ne želimo da bi nas Rusija ali druge države priznale v zameno za nekaj. Želimo priznanje naših pravic. To je težko doseči, toda storili bomo vse, kar bo potrebno za priznanje naše pravice do neodvisnosti,” je dejal Bagapš in opozoril, da je že leta 1999 več kot 97 odstotkov volilcev podprlo osamosvojitev države. Tudi južnoosetijski voditelji so že pred osamosvojitvijo Kosova napovedovali, da bo priznanje Kosova utrdilo njihovo državo.”Če bodo zahodne države priznale Kosovo, potem bo to primer za nepriznane republike drugje po svetu. Če nas druge države ne bodo priznale, bomo trdili, da gre za dvojne standarde,” je opozoril “zunanji minister” še nepriznane Južne Osetije Murat Djioev.
Vse to so novi dokazi, ki potrjujejo, da se je v odgovor na evropsko-ameriški recept reševanja kosovske krize Rusija odločila ukrepati na svoj način. Ni se odločila za preprosto priznanje separatističnih republik, pač pa je za začetek zgolj ukinila ekonomske sankcije in aprila, takoj po kosovski neodvisnosti, z obema republikama vzpostavila “specialne odnose”. To Rusiji omogoča, da prav tako kot ZDA in EU uživa v najboljšem, kar ji ponujata oba svetova načel – formalno zaščito “nedotakljivosti” svojih meja in meja svojih zaveznic, hkrati pa možnost, da zaradi presedana kosovske odcepitve podpira “osamosvojitvene” težnje svojih manjšin izven svojih meja.
Kako resno si za podporo osamosvojenim republikam prizadeva tudi novi ruski predsednik Dimitrij Medvedev pa je postalo jasno tudi potem, ko se je ob nedavnem vrhu EU – Rusija ruski predsednik še pred srečanjem z Janezom Janšo in drugimi voditelji EU demonstrativno srečal s predsednikom Abhazijem Sergejem Bagapašem. Medvedev je nedavno tudi ponovno dejal, da je držav, ki čakajo na osamosvojitev “še veliko” in da je povsem razumljivo, zakaj Srbija ne želi pristati na priznanje neodvisnosti Kosova.
Od Estonije do Baskije