Standardi zasebnosti so na prvem mestu

Informacijska pooblaščenka je objavila mnenje o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju osebnih vozil. Kot je med drugim navedla, mora biti odločitev Slovenije glede sistema elektronskega cestninjenja izredno premišljena in v skladu z evropskimi zahtevami.

"Z vidika varstva osebnih podatkov je v razmerah negotovosti glede končnih odločitev na evropski ravni treba stremeti k zagotavljanju najvišjih standardov zasebnosti, ki lahko predstavljajo tudi model za način uveljavitve evropskega cestninjenja v širšem evropskem prostoru," je v danes objavljenem mnenju zapisala pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Pooblaščenka meni, da je do zasebnosti posameznika najbolj prijazen dostop, ko so podatki, potrebni za izvedbo samega cestninjenja, pod izključnim nadzorom uporabnika. V tem primeru se obračun cestnine izvrši v napravi sami (t.i. inteligentna naprava ali Smart Client), nadzornemu centru pa se posreduje samo seštevek potrošene vsote. Vse faze cestninjenja (določitev lokacije ter cestninskega segmenta in ustrezne tarife, izračun porabljene vsote, seštevek porabljenih vsot) se v tem primeru izvedejo v sami napravi.

Na ta način se ohranja anonimnost voznika, saj ima uporabnik vse lokacijske in časovne podatke shranjene pri sebi, identificirati pa se mora le v primeru, da se pojavijo nepravilnosti, ki to dejansko terjajo (npr. ko uporabnik ne plača pravilno obračunane cestnine, ko mu je bilo ukradeno osebno vozilo, ko njegova naprava ne deluje pravilno oz. takrat, ko bi morala).

Vmesna možnost je tista, ki temelji na principu delitve podatkov med dvema centroma. Prvi tako pozna identifikacijsko številko naprave o vozilu in z njene strani prejema podatke o prevoženih potem (časovne in lokacijske), ne ve pa, komu pripada posamezne naprava v vozilu. Center nato izdela obračun cestnine na podlagi prejetih podatkov iz naprave v vozilu, vsoto zaračunane cestnine v določenem obdobju, ne pa konkretnih časovnih in lokacijskih podatkov, pa nato skupaj z identifikacijsko številko naprave posreduje drugemu centru, ki ve, komu pripada določena naprava in ki terja lastnika naprave za cestnino, ne dobi pa podatkov o tem, kje se je posameznik vozil.

Rešitev, kjer se podatki nahajajo v dveh centrih, je po mnenju pooblaščenke slabša od tiste, ki so osebni podatki izključno pod nadzorom posameznika, zato je treba dati prednost tisti rešitvi, ki manj posega v ustavno zagotovljeno pravico posameznika do zasebnosti.

Zasebnosti najmanj naklonjena zasnova elektronskega cestninjenja je ta, da se vso podatki o času in lokacijah vozil zbirajo pri enem samem organu ali instituciji, da so hranjeni v centralizirani bazi za vsakega uporabnika posebej, nameni uporabe takšnih podatkov, zavarovanje in obseg uporabnikov pa ostanejo nedefinirani in nejasni. Tudi na takšno različico varuhi zasebnosti nikakor ne bodo pristali, saj se nemalokrat soočijo s pojavom, ko se ti podatki prvotno zbirajo z enim namenom, nato pa se podatki uporabljajo za druge namene.

Pravna podlaga za uvedbo elektronskega cestninjenja nad osebnimi vozili bo morala natančno opredeliti rok hrambe podatkov in možnosti dostopa do podatkov. Dostop do podatkov mora biti po ocenah pooblaščenke ustrezno omejen in možen zgolj na podlagi sodne odredbe pristojnega organa za taksativno vnaprej opredeljene namene.

Kot je znano, je Slovenija s 1. julijem letos do uvedbe elektronskega sistema cestninjenja za osebna vozila uveljavila vinjete. Elektronski sistem naj bi po načrtih za osebna vozila zaživel do konca 2010, že sredi 2009 pa naj bi ta začel veljati za tovorna vozila. (STA, mh)