Prepričevali prepričane

Javna predstavitev mnenj o ustavnem zakonu o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS je v odsotnosti nevladnih organizacij, obeh skupin izbrisanih in večine opozicijskih poslancev minila v znamenju podpore ustavnemu zakonu.

V uvodu javne predstavitve mnenj o t.i. ustavnem zakonu je minister za notranje zadeve Dragutin Mate poudaril, da predlagani ustavni zakon sistemsko in celovito ureja vprašanje t.i. izbrisanih. "Vse krivice je treba odpraviti, ampak individualno, od primera do primera," je dejal. Mate je povedal, da v ustavnem zakonu predlagajo, da se status tujca podeli za nazaj, "a ne avtomatično, ampak od takrat, ko so vložili prošnjo". Prepričan je, da je sedanja vlada naredila velik korak naprej s tem, da ni skušala problema rešiti s parcialnimi rešitvami, ampak skuša celovito urediti to vprašanje. "Menimo, da je to treba narediti z ustavnim zakonom, ne zato, da bi obšli odločbo ustavnega sodišča, ampak ker je vsa osamosvojitev Slovenije potekala na osnovi ustavnih zakonov," je pojasnil in dodal, da je bila na osnovi navedenih ustavnih zakonov sprejeta zakonodaja, ki je opredeljevala, na kakšen način se oblikuje državljansko telo in zakonodaja o tujcih.

Minister je dejal, da je zakon o državljanstvu omogočal prebivalcem drugih republik nekdanje Jugoslavije pridobivanje slovenskega državljanstva po izjemno ugodnih pogojih, pri čemer je bil pogoj stalno prebivališče v Sloveniji na dan 23. decembra 1990. "Ta možnost je bila dana vsem," je zatrdil in dodal, da je tako pridobilo državljanstvo 171.132 oseb. Po njegovih besedah so ti ohranili državljanstvo, ki so ga imeli prej. Mate je povedal, da je bil 26. februarja 1992 sprejet zakon o tujcih, ki je določal, da so si morali vsi, ki niso bili državljani, urediti status tujcev. Dejal je tudi, da ne pretirava glede odškodnin. Pojasnil je, da imajo na ministrstvu spisek ljudi, ki zahtevajo odškodnine. "Največji zahtevek je malo več kot 500.000 evrov, najmanjši 41.729 evrov," je zatrdil in pojasnil, da nekateri sodni postopki glede odškodnin že tečejo in da so že bile izdane zavrnilne sodbe.

Minister je dejal, da vlada v ustavnem zakonu predlaga, da zahtevkov za odškodnine ne bi bilo mogoče vlagati. Dodal je, da so pripravljeni, če bi se ta rešitev izkazala za pravno sporno, to spremeniti tako, da bi se zahtevki za odškodnine lahko vlagali, a bi se odškodnine omejile na razumno mejo.

Poslanec Branko Grims (SDS) je v začetku razprave povedal, da ne moremo govoriti o izbrisanih, pač pa le o prenešenih. Kot je poudaril, je vlada takoj po oblikovanju nove koalicije želela predlagati rešitev, odziv s strani "tranzicijske levice" pa je bil po besedah poslanca aroganten. Pri tem je omenil zlasti stranki SD in Zares. Meni tudi, da tisti, ki so kalkulirali s slovensko samostojnostjo in jo celo napadali, od tega ne bi smeli imeti koristi.

Katarina Vučko je v imenu Mirovnega inštituta, Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov napovedala, da pri javni predstavitvi mnenj vsebinsko ne bodo sodelovali. Po njenem mnenju je bil namen koalicijskih strank, ki so predlagale razpravo, da bi izbrisane izrabile za svoje politične predvolilne interese. Prav zato so jo po njenem pripravili ravno dva meseca pred volitvami. V resnici pa po besedah Vučkove sploh ne želijo rešiti vprašanja izbrisa.

Notranji minister Dragutin Mate je v nadaljevanju pojasnil, da vlada ni pripravila zakona dva meseca pred volitvami, ampak že pred dvema letoma. Glede očitka, da gre za predvolilno kampanjo, pa je izpostavil, da so v Sloveniji volitve skoraj vsako leto.

Pojasnil je še, da vprašanja oseb, ki si niso uredile statusa, ni več. Nekatere stranke po besedah ministra želijo, da se jim beleži status od februarja 1992 in da se jim izplača odškodnine. Predlagani zakon pa predvideva, da se jim status uredi od dne, ko so si ga začeli urejati.

Poslanka Zares Majda Širca pa je v sporočilu za javnost zapisala, da je današnja javna predstavitev mnenj o ustavnem zakonu pokazala, da vladajoča koalicija ni imela resnega namena pridobiti odgovore na vprašanja, povezana z reševanjem statusa izbrisanih. V državnem zboru se je po njenem mnenju ob današnji razpravi zgodila ulica.

Kot je prepričana poslanka Zares, je France Cukjati kot predsednik ustavne komisije danes znova omogočil, da se v državnem zboru uporablja elemente sovražnega govora. "18.305 nezakonito izbrisanih prebivalk in prebivalcev Slovenije" se po njenem pristransko, skrajno manipulativno in žaljivo prikazuje v negativni luči, celo kot sovražnike in agresorje Slovenije. (STA, mh)