Obamova kampanja podrobnosti urnika obiska Evrope in Bližnjega vzhoda ni objavila, informacije, ki so na voljo, pa prihajajo iz prestolnic, ki jih bo obiskal. Obama naj bi turnejo nadaljeval v ponedeljek, 21. julija, v Jordaniji, kjer se bo srečal s kraljem Abdulahom. Iz Amana Obama potuje v Izrael na srečanje s premierjem Ehudom Olmertom, 23. julija pa naj bi obiskal tudi Zahodni breg in se srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. V četrtek, 24. julija, bo Obama v Berlinu, kjer ga bo sprejela kanclerka Angela Merkel, naslednji dan pa potuje v Pariz na pogovore s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Turnejo bo Obama po doslej znanih podatkih sklenil v Veliki Britaniji, kjer se bo med drugim pogovarjal s premierjem Gordonom Brownom.
Obama je priprave na svoj prvi večji nastop na mednarodnem odru začel v ponedeljek s prispevkom za časnik New York Times, v katerem je skušal podrobneje razložiti svojo politiko glede Iraka. Obama vztraja, da bi v 16 mesecev od prevzema oblasti iz Iraka umaknil bojne enote, a hkrati poudarja, da bodo morale biti ZDA pri umiku "tako previdne, kot so bile neprevidne pri vstopu". V torek je imel Obama tudi večji govor o svoji zunanjepolitični strategiji in strategiji nacionalne varnosti. Ob tem je med drugim napovedal, da bo žarišče vojne proti terorizmu usmeril proti teroristični mreži Al Kaida in talibanom v Afganistanu in Pakistanu, za kar si je prislužil kritike republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina. Ta je izjavil, da Obama ne ve, o čem govori - za razliko od njega, ki ve, kako zmagati v vojnah.
Obama bi rad vstopil v Evropo v velikem slogu, s tem pa je že povzročil zaplete v Nemčiji, kjer je želel imeti govor pred Branderburškimi vrati, kar pa ni bilo po volji kanclerki Angeli Merkel. Znamenito prizorišče, s katerega je Ronald Reagan leta 1987 sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova pozval k padcu berlinskega zidu, naj bi bilo namreč tradicionalno namenjeno ameriškim predsednikom in ne predsedniškim kandidatom.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima McCain, ko gre za zunanjo politiko in nacionalno varnost, bistveno prednost pred Obamo. Po anketi televizije ABC in časnika Washington Post bi 47 odstotkov Američanov glede vojne v Iraku zaupalo McCainu, 45 odstotkov pa Obami. Nezaupanje volivcev naj bi bilo tudi posledica dejstva, da Obama doslej še ni bil na odmevnejšem obisku v tujini. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.