Ni vse gnilo v deželi ameriški

Ameriška zvezna država Vermont, ki leži na severovzhodu ZDA ob meji s Kanado, postavlja na glavo videnje Združenih držav Amerike kot politične zveze, kjer ni prostora za kaj drugega kot politično in kulturno enoumje, družbeno nestrpnost in vojno hujskaštvo. Vermont je v Združenih državah oklican za skrajno levo državo, ameriški predsednik George W. Bush pa je med večjim delom prebivalstva osovražen zaradi vojn, nenehnega kršenja ustave in podobnih nečednosti. Prebivalci mest Brattleboro in Marlboro na skrajnem jugu države so tako prav zaradi kršenja ustave celo izglasovali odločitev o aretaciji ameriškega predsednika Busha in podpredsednika Cheneyja, če bi kdaj zašla v njihovi mesti.

Vendar, kot je mestna sekretarka mesta Brattleboro Annette L. Cappy pojasnila za spletno Mladino, je bilo to dejanje zgolj simbolično, saj mesto nima pravne pristojnosti za takšno dejanje. Temu navkljub se je prebivalec Brattleboroa in pobudnik te ideje Kurt Daims, odločil izkoristiti inštitut peticije, zbral potrebnih 450 podpisov in formalno prisilil mestno upravo, da je dala vprašanje aretacije predsednika in podpredsednika na glasovanje 4. marca letos, na katerem je večina volilcev to idejo podprla. Kot pravi Annette L. Cappy “je bil naslednji možni korak, da mestna uprava naloži mestnemu tožilcu pripravo obtožnice, ki bi jo nato predal mestni policiji.” Kar pa se ni zgodilo, saj po besedah Cappyjeve za implementacijo takšne odločitve niti tožilec niti policija nista pristojna. Tako je ostalo le pri simbolični gesti, Bush in Cheney pa sta varna pred roko zakona tudi v Brattleborou. Kljub temu ju v mestu ne pričakujejo, saj je, kot z nasmeškom izpostavi Cappyjeva, Vermont edina zvezna država, ki je Bush ni obiskal za časa svojega predsednikovanja.

To je precej razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je Vermont ena manjših zveznih držav z le okoli 600.000 prebivalci, kar pomeni, da ni ravno odločujoč politični faktor v ZDA. K prepadu med Bushem in Vermontom verjetno pripomore tudi dejstvo, da ta zvezna država priznava civilne zveze med istospolnimi partnerji in jih glede pravic izenačuje s porokami heteroseksualnih parov, tako da lahko istospolni pari tudi posvojijo otroke. Drugo vprašanje je seveda, ali to priznavajo ostale zvezne države. Prebivalci so ponosni tudi na to, da je bil Vermont ena izmed prvih držav ZDA, ki je ženskam dodelila volilno pravico ter sploh prva, ki je ukinila suženjstvo in sicer z ustavo iz leta 1777. V obdobju med letoma 1777 in 1791 je bil Vermont neodvisna republika, šele nato se je kot štirinajsta država priključil zvezi trinajstih bivših kolonij.

Prav na to obdobje kratke neodvisnosti se sklicuje gibanje Second Vermont Republic, ustanovljeno leta 2003, ki se zavzema za mirno razpustitev “ameriškega imperija”. Thomas H. Naylor, vodja separatističnega gibanja v Vermontu, je optimističen, kljub temu, da je ideja o odcepitvi v javnosti ocenjena kot preveč radikalna. Svoj optimizem delno temelji na raziskavi javnega mnenja v Vermontu, ki jo je izvedla Vermontska univerza (The University of Vermont) februarja letos. Po tej raziskavi namreč 11,5 odstotka vprašanih podpira idejo o odcepitvi Vermonta od ZDA. To morda ni tako visoka številka, vendar Naylor opozarja, da je opažen porast za okoli pet odstotkov glede na prejšnje leto. V isti raziskavi je, denimo, na vprašanje “Ali je ameriška vlada izgubila svojo moralno avtoriteto?” kar 77,1 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno.

Thomas H. Naylor se pri zahtevi po neodvisnosti sklicuje na ameriško Deklaracijo o neodvisnosti in Thomasa Jeffersona, ki je v njej zapisal, da kadarkoli postane oblast uničevalna, jo imajo ljudje pravico spremeniti ali ukiniti in vzpostaviti novo, ki jo lahko organizirajo na način, za katerega menijo, da jim bo najbolje služil pri zagotavljanju varnosti in sreče. Vendar se Naylor zaveda ogromnih ovir na poti k odcepitvi. Kot največjo izpostavlja predsodek oziroma čustveno navezanost ljudi na podobo ZDA kot dežele svobodnih ljudi in največje nacije na svetu, kar se ljudem vceplja v glavo že najmanj od konca državljanske vojne sredi devetnajstega stoletja. A vztrajanje znotraj Združenih držav Naylor slikovito primerja z vztrajanjem na Titaniku med njegovim potopom.

Vendar prebivalce Vermonta govorjenje o neodvisnosti in glasovanje proti aktualni ameriški politiki ne zadovoljita, zato so poskusili tudi z zahtevo po odstavitvi Busha in Cheneya. Senat Vermonta je aprila 2007 s šestnajstimi glasovi za in devetimi proti izglasoval sicer neobvezujočo resolucijo o začetku procesa odstavitve predsednika in podpredsednika zaradi resnih dvomov o ustavnosti in legalnosti njunih dejanj znotraj in zunaj Združenih držav. Temu se je pridružilo tudi štirideset mest v Vermontu, kjer so na letnih mestnih skupščinah prebivalci prav tako sprejeli podobne neobvezujoče resolucije. Če k temu dodamo še njihove zahteve po takojšnjem umiku ameriških enot iz Iraka in nasplošno bolj svobodomiselno dojemanje družbe, vidimo, da Združene države Amerike le niso tako združene, kot se predstavljajo in kot jih vidi preostali svet.