V Sloveniji julija inflacija nespremenjena

Uredništvo
31. 7. 2008

/media/www/slike.old/novice/winflacija_copy1.jpg

© Arhiv Mladine

Rast cen na letni ravni se je julija znižala na 6,9 odstotka (lani julija 3,8 odstotka), medtem ko se je povprečna 12-mesečna rast zvišala na 5,8 odstotka (v enakem obdobju lani 2,7 odstotka), je danes objavil državni statistični urad.

Podobno kot lani se tudi v letošnjem juliju cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile. Od začetka leta do konca julija so se zvišale za 4,1 odstotka.

K skupni rasti cen so julija največ prispevale višje cene počitnic v paketu, cene goriv in energije ter hrane. K skupni mesečni rasti cen so višje cene počitnic v paketu prispevale 0,5 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke pa so prispevale višje cene hrane in energentov ter po 0,1 odstotne točke še podražitve v skupinah zdravje, stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve.

Na julijsko znižanje cen pa so vplivale pocenitve v skupinah obleka in obutev (za 14 odstotkov) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka). Nižje cene oblačil in obutve so skupno rast cen znižale za 1,1 odstotne točke, cenejša prometna sredstva pa za 0,1 odstotne točke.

Julija so se cene zvišale v skupinah rekreacija in kultura (v povprečju za 4,6 odstotka), zdravje (za 2,6 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,2 odstotka), stanovanje (za en odstotek), hrana in brezalkoholne pijače ter stanovanjska oprema (za 0,8 odstotka), prevoz (za 0,2 odstotka) ter komunikacije (za 0,1 odstotka).

Tudi letos so se julija najbolj podražile počitnice v paketu (v povprečju za 14,1 odstotka). V skupini rekreacija in kultura so se predvsem zaradi končanih akcij opazneje zvišale še cene avdio-video in hi-fi opreme (za 3,4 odstotka), zaradi razprodaj pa se je pocenila oprema za šport (za 4,7 odstotka).

V skupini zdravje so se zdravstvene, zobozdravstvene in druge storitve podražile za 4,8 odstotka, storitve v bolnišnicah za 4,6 odstotka ter zdravila in drugi medicinski izdelki za 0,7 odstotka, v skupini gostinske in nastanitvene storitve pa nastanitvene storitve za 1,9 odstotka ter gostinske storitve za en odstotek.

Na rast cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene daljinske energije (za 4,6 odstotka), plina (za 4,1 odstotka) ter tekočih goriv (za 1,9 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače se je najbolj podražilo sadje (za 3,8 odstotka), predvsem zaradi zaključenih akcij pa so se opazneje zvišale še cene olja in maščob (za 1,4 odstotka), mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za en odstotek) ter kruha in drugih izdelkov iz žit (za 0,7 odstotka).

Julija so se močno znižale cene v skupinah obleka in obutev na račun poletnih posezonskih razprodaj. Oblačila so bila cenejša za 14,9 odstotka, obutev pa za 13,9 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak so se predvsem na račun novih akcijskih ponudb najbolj znižale cene vina (za 0,9 odstotka) ter piva (za 0,3 odstotka). Znižale so se znižale še cene motornih koles in koles (za 3,3 odstotka), rabljenih osebnih avtomobilov (za 1,9 odstotka) in osebnih predmetov ter cestnih potniških prevozov.

V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje (za 13,6 odstotka). Sledile so hrana in brezalkoholne pijače (za 12,2 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 10,7 odstotka), stanovanjska oprema (za 5,9 odstotka), rekreacija in kultura (za 5,6 odstotka), prevoz (za 4,9 odstotka) ter izobraževanje (za 4,6 odstotka).

Cene se julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, znova pa se je zvišala povprečna 12-mesečna rast in zdaj znaša 5,8 odstotka (lani v juliju 2,8 odstotka).

Letna stopnja inflacije v državah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je junija v povprečju znašala štiri odstotka (v maju 3,7 odstotka), v državah članicah EU pa 4,3 odstotka (v maju štiri odstotke). Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija (17,5 odstotka), najnižjo Nizozemska (2,3 odstotka), v Sloveniji pa je bila 6,8-odstotna, je še navedel urad. (STA/jž)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja