Katere so te obveznosti, ni povedal, saj ga je prekinil sodnik Alphons Orie, je pa beograjski časnik Blic poročal, da naj bi Karadžić tožilcem v Beogradu pred izročitvijo Haagu povedal, da so mu ZDA v zameno za umik iz javnega življenja obljubile, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču, potem ko je haaško tožilstvo leta 1995 proti njemu vložilo obtožnico.
Kot je dejal Karadžić, mu Holbrooke dogovora ni ponudil v lastnem imenu, ampak v imenu ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona. Karadžić se sedaj boji za svojo varnost oziroma se boji, da želi Holbrooke morda njegovo smrt, in ne ve, "ali je njegova roka dovolj dolga", da ga doseže. To zaskrbljenost mu krepi tudi izjava glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da bo skušal pospešiti sojenje proti njemu. "Skrbi me za življenje. Ne želim biti v položaju, ko ne bi bilo mogoče redno in pravično sojenje," je dejal.
Po poročanju srbske tiskovne agencija Beta je tudi dejal, da je ameriški State Department skušal preprečiti vložitev obtožnice proti njemu, a takratni glavni haaški tožilec Richard Goldstone na to ni pristal. Dodal je, da je bil "leta 1996, 1997, 1998 resno pripravljen", da bi se predal sodišču, vendar pa je takrat obstajala resna nevarnost, da bi ga likvidirali.
Sodnik Orie ga je ob tem prekinil in mu dejal, naj o teh skrbeh ali morebitnih nepravilnostih, na katere želi opozoriti, sodišče seznani pisno ter svoje argumente podkrepi z dejstvi, tako da jih bodo lahko obravnavali in nanje odgovorili ali ukrepali. Pojasniti bo tudi moral, kako naj bi to vplivalo na samo sojenje. Karadžić je dejal, da želi s predstavitvijo nepravilnosti tudi pojasniti, zakaj je bil aretiran šele sedaj in ne že v letih po koncu vojne v BiH. Obstoj dogovora s Karadžićem so ZDA in sam Holbrooke doslej odločno zanikali, dejstvo pa je, da se je Karadžić leta 1996 po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je konec leta 1995 končala vojna v BiH, umaknil z vseh položajev, tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi predsednika Srbske demokratske stranke, in se ni več pojavljal v javnosti. Po 13 letih na begu so ga minuli teden prijeli v Beogradu, v sredo pa izročili haaškemu sodišču.
Holbrooke je obstoj dogovora, ki bi Karadžiću zagotavljal, da ne bo predan Haagu, zanikal tudi v včeraj objavljenem pogovoru za ameriški CNN. "Izpogajal sem zelo nepopustljiv dogovor. Moral je takoj odstopiti tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi stranke. In to je storil," je dejal Holbrooke. Karadžića je obtožil, da je po tem, ko se je umaknil iz javnosti, razširil povsem neresnične trditve o obstoju omenjenega dogovora, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Holbrooke je Karadžića še označil za najslabšega med "hudobnimi možmi na Balkanu". Dodal je še, da ga je med pogajanji septembra 1995 opozoril, da bodo Natova letala okrepila obstreljevanje srbskih položajev, če ne bodo nehali oblegati Sarajeva. Karadžić je sprva to zavrnil in trdil, da bo poklical bivšega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Ko mu je Holbrooke dejal, da govori v imenu takratnega predsednika Clintona in da bodo okrepili napade, pa je pristal, da bo ustavil obleganje Sarajeva.
Karadžić je sicer med nepravilnostmi, ki jih je navedel na štirih straneh, a jih ni mogel prebrati, saj ga je sodnik pozval, naj jih le kratko predstavi, tudi zatrdil, da je prišlo do nepravilnosti pri njegovi aretaciji. Kot je dejal, so ga v Beogradu "ugrabili civilisti" in ga tri dni zadrževali, ne da bi mu dovolili telefonski klic ali kak drug stik s prijatelji ali odvetnikom. Po treh dneh so ga predali posebnemu sodišču za vojne zločine v Beogradu. Enako je v minulih dneh trdil tudi Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić, ki je od prvega dneva trdil, da je bil Karadžić prijet 18. in ne 21. julija, kot trdijo srbske oblasti. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.