Megalomani z Vojkove ceste 55
Minister Erjavec z vojaki
© Denis Sarkić
Jugoslavija (1980) - Zaradi ekonomske krize, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja močno zarezala v vsakdanje življenje prebivalstva, se je morala nekaterim večjim nakupom orožja odpovedati celo sama Jugoslovanska ljudska armada.
Sovjetska zveza (1991) - Po razpadu države je Rdeča armada prejela hud udarec s strani novega predsednika Borisa Jelcina, ki je močno omejil njen proračun. Vojaki in oficirji so se komaj preživljali, o nakupih novega orožja so lahko le sanjali.
Azija (1997) - Finančna kriza je povzročila tako velike odpovedi že podpisanih pogodb s strani vrste azijskih držav, da so se močno zamajali borzni indeksi velikih proizvajalcev orožja.
Rusija (1998) - Po finančnem šoku so bili prvi na spisku za varčevanje znova vojaški projekti. Z nakupovalnega listka so umaknili večino posodobitev vojaškega orožja.
Slovenija (2007 in 2008) - Ob najvišji inflaciji v evroobmočju, ki je občutno zmanjšala življenjski standard državljanov, predsednik vlade Janez Janša posmehljivo pravi, da iz smetnjakov gledajo štruce kruha. Obrambni minister Karl Erjavec medtem megalomansko nakupuje novo orožje.
Vsaka vojska naj bi živela v skladu z zmožnostmi. Oborožene sile v državah z modrim političnim vodstvom venomer delijo usodo ljudstva. V obdobju gospodarskega razcveta prejmejo, tako kot ostali družbeni sistemi, svoj delež v obliki novih oborožitvenih sistemov in modernizacije obstoječih. Ko nastopi recesija, pa se tudi vojske prilagodijo manj prijetnim ekonomskim razmeram in se odpovedo nakupom novega orožja.
V Sloveniji je presenetljivo drugače. Janševa vlada se je v zadnjih letih sicer rada pohvalila z najvišjo gospodarsko rastjo v Evropi. Inflacijo, ki je najhuje zarezala v vsakdanji kruh, še posebej socialno najšibkejšega dela prebivalstva, pa je vztrajno ignorirala. V bistvu je z njo državni proračun celo pridobil, saj višje cene pomenijo kvečjemu več izplena od davkov. Ob nojevskem tiščanju glave v pesek pred nepravično inflacijo ter bližajočo se ekonomsko krizo večjih razsežnosti, sedanja vladajoča koalicija tako blazno nakupuje orožje, kot da ne bo nikoli več na oblasti.
Novih 710 milijonov evrov za orožje
Prav ta se mu je namreč izmuznila leta 1994. Drnovškova vlada je takrat pripravila prvi tako imenovani „obrambni tolar“, s katerim je bila za nakupe orožja namenjena milijarda nemških mark. Vendar je orožje nato kupoval Jelko Kacin, ki je zamenjal Janšo po incidentu pri Depali vasi, v katerem so vojaki brutalno odvzeli prostost civilni osebi. Velike investicije v oborožitev, ki so bile predvidene od leta 1994 do 2003, so kasneje podaljšali z drugim „obrambnim tolarjem“, s katerim so za nakupe orožja do leta 2007 prispevali dodatne pol milijarde mark. Zadnji paket iz leta 2006 za nakup orožja namenja novih 710 milijonov evrov. Če je videti manj kot poprej, je to zgolj navidezno. V stari valuti namreč tretji „obrambni tolar“ znaša skoraj milijardo in štiristo milijonov nekdanjih nemških mark.