Gastronomski hegemonizem

"Ko pomislim na Kitajsko, se najprej spomnim na pse. Prvih pet dni sem namreč nezavedno jedel pasje meso, ki je tam povsem običajna hrana. Če na to pomislim, se zavem, da je med nami in Kitajci velika razlika v navadah," je glavni trener kajakaške reprezentance Fedja Marušič pred kratkim za osrednji dnevnik opisal svojo prvo asociacijo na deželo, ki letos gosti poletne olimpijske igre. No, pekinške oblasti so ravno zaradi te domnevno velike razlike v navadah zaprosile mestne restavracije in druge obrate družbene prehrane, naj v času olimpijskih iger s svojih menijev umaknejo pasje meso, ki ni priljubljeno le med korejskim prebivalstvom v Pekingu, temveč tudi v restavracijah s tradicionalno hrano iz provinc Junan in Guižou.

Direktivo, ki uradnim hotelom, povezanim z organizatorji olimpijade, začasno prepoveduje ponudbo pasjega mesa, je izdal pekinški urad za varno prehrano. Mestne oblasti je očitno zaskrbelo, da bi utegnile tradicionalne pekinške restavracije s pasjimi specialitetami raniti občutljivo zahodnjaško dušo in razburiti aktivistične skupine za zaščito živali. Srčno upam, da se šefi pekinških restavracij in hotelov temu gastronomskemu hegemonizmu niso uklonili. Do sedaj namreč še nisem zasledil direktive, ki bi med organizacijo tovrstnih mednarodnih športnih zletov na evropskih ali ameriških tleh uradnim hotelom in restavracijam prepovedala strežbo svinjine zaradi udeležencev iz muslimanskih dežel, ali pa bi zahtevala umik ponudbe sočnih biftkov, ker se bodo med nastopajočimi pojavili tudi tekmovalci z indijske podceline. 

Zgodba sicer ni nova. Podobne težnje razneženih lastnikov štirinožnih hišnih ljubljenčkov - ki slučajno menijo, da je psiček bolj srčkan od pujska, ne glede na to, da je slednji dokazano inteligentnejši -so se na dnevnem redu pojavile že leta 2002, ko sta Koreja in Japonska gostili svetovno prvenstvo v nogometu. Romanje na Kitajsko je potemtakem nova priložnost za obračun s popolnoma nepotrebnim kulinaričnim predsodkom, kot je uživanje pasjega mesa. Spomnimo se, poznavalci iz gastronomskih sfer trdijo, da obstaja približno sto receptov, kako človekovega najboljšega prijatelja predelati v kulinarični užitek. In menda obstajata samo dve državi, kjer vam v restavracijah s pasjimi specialitetami ljubeznivo postrežejo na tradicionalen način: Koreja in Kitajska.

Korejski gurmani, ki verjamejo v zdravilne in afrodiziačne učinke pasjega mesa, prisegajo na pse z rjavo dlako, medtem ko so kitajske brbončice bolj naklonjene črnodlakim, pasje pojedine pa naj bi po njihovem mnenju ščitile človeški organizem pred infekcijami in čistile ledvice. Tako korejski kot kitajski kuharji so si edini, da je na psu užitno vse razen pljuč, pred njihovimi lonci pa so varni samo psi z belo dlako. Belo barvo na Daljnem vzhodu namreč povezujejo s smrtjo in žalovanjem.

Čeprav pasje meso velja za posebnost korejske kuhinje, se raj za pasjejedce menda nahaja v mestu Yanji na robu province Jilin na severovzhodu Kitajske. Južnokorejske oblasti so že leta 1988 zaradi nerganja zahodne javnosti med olimpiado v Seulu močno omejile število restavracij z jedmi pasjega izvora, a brez skrbi, takoj po odhodu tenkočutnih zahodnjakov so se stvari zlagoma normalizirale. Tudi na prizorišču Mundiala 2002 ste lahko našli cele četrti, namenjene sladokuscem, ki jih mikajo tabuizirani eksotični prigrizki. Radovedneži, ki so do sedaj uspeli preveriti ponudbo, še posebej pohvalijo zelenjavni lonec s pasjim mesom, ki ga v izbranih restavracijah pripravijo po preizkušenem receptu. Pa ga obnovimo.

Za 6 oseb potrebujete:
* 60 dkg na kocke zrezanega pasjega mesa s prsnega predela (ali zarebrnice);
* 10 dkg pasje masti;
* 3 jušne žlice arašidovega olja;
* 3 nasekljane mlade čebule;
* 6 celih strokov česna;
* srednje veliko, nasekljano korenino ingverja;
* 3 večje nasekljane čilije;
* na trakove narezano zeleno papriko;
* liter juhe, ki jo skuhamo iz pasjih kosti in mešanice kitajskih začimb ter začinimo z belim poprom, soljo in koriandrom.
Priprava:
v voku močno segrejemo pasjo mast in arašidovo olje. Prepražimo meso, ki smo ga poprej natrli s soljo in poprom, da porjavi. Zalijemo s pol litra juhe. Dodamo čebulo, česen, čili, ingver in papriko. Pokrijemo in na malem ognju dušimo 3 ure. Zalivamo s preostalo juho. Postrežemo s kitajskimi riževimi rezanci in na kocke narezanim tofujem ter prilogo iz kuhane špinače ali blitve, svežih vrtnin, drobnjaka in na kolobarje narezane čebule.

Povejmo še, da se mora pasje meso po tradicionalni korejski recepturi dodobra prepojiti z adrenalinom, da bi pridobilo na okusu in sočnosti. Zato mesar psa najprej omami z udarcem po glavi, mu prebode vrat, ga obesi na kavelj in nato s kolom strokovno pretepa do smrti, kar lahko traja pol ure in več. Kitajska metoda je neprimerno bolj humana: psa pobijejo z močnim, natančno merjenim udarcem po glavi.
Pa dober tek.