Za ohranitev kulturnih tradicij v FJK je temeljnega pomena, da se preprečiti postopna razgradnja lokalnih jezikov, ki bi dejansko zbrisala tradicije in zgodovino celih ljudstev, meni deželni poslanec desnosredinske stranke Ljudstva svobode Roberto Novelli. Pri tem se sklicuje tudi na predlog senatorja desne sredine v italijanskem državnem parlamentu Ferruccia Sara za spremembo okvirnega zakona za zaščito manjšin na italijanskem polotoku iz leta 1999, so sporočili iz tiskovnega urada deželnega parlamenta. Sarov predlog, ki je bil uvrščen na jesenski dnevni red zasedanja komisije za ustavna vprašanja italijanskega senata, sicer med drugim predvideva tudi zaščito "slovanskih govoric" v Nadiških in Terskih dolinah v pokrajini Videm.
Na Novellijevo potezo se je danes odzval deželni poslanec stranke Slovenska skupnost (Sk) Igor Gabrovec, ki opozarja, da se s tem želi rezijanskemu, terskemu in beneškemu narečju pripisati neko izvirnost, ki bi predstavljala izgovor za korenito ločitev od slovenščine. Jezikovni razvoj v Beneški Sloveniji je bil sicer precej homogen razvoju slovenskega jezika, čeprav so nanj vplivale okoliščine, kot ta, da je Beneška Slovenija že leta 1866 prišla pod Italijo, ločitev od ostalega slovenskega etničnega telesa pa se je v nadaljevanju še poglobila zaradi jasne asimilacijske politike.
Dodaten dokaz soudeleženosti Beneške Slovenije pri nastajanju slovenskega knjižnega jezika, opozarja Gabrovec, je v dveh od najstarejših dokumentov v slovenskem jeziku: čedajskem rokopisu iz leta 1497 in Starogorskem rokopisu, ki je nastal med letoma 1492 in 1498. Poleg tega deželni poslanec Sk v svojem sporočilu omenja tudi vrsto cerkvenih in nabožnih publikacij, katekizmov in pridig v domačih narečjih v 18. in 19. stoletju ter stotine beneškoslovenskih naročnikov slovenskih verskih publikacij.
Gabrovec opozarja tudi na deželna zaščitna zakona za Furlane in Slovence, ki jih je sprejela bivša levosredinska deželna večina nekdanjega predsednika Riccarda Illyja. Med drugim je ravno v deželnem zakonu za Slovence predvidenih 100.000 evrov za promocijo krajevnih slovenskih narečij vključno z rezijanskim.
Desna sredina, je zapisal Gabrovec, lahko danes računa na moč številk in zato lahko sprejme katerikoli zakon, ne glede na realnost ali na to, kar pravijo družbene in humanistične vede. Po tej poti se bo lahko sprejel tudi zakon za zaščito "avtohtonih furlansko-julijskih šimpanzov", vendar to ne bo omogočilo obstoja slednjih, kot tudi ne bo prineslo koristi skupnosti, ironično zaključuje Gabrovec. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.