Gül kot prvi turški predsednik prispel v Armenijo

Pred obiskom je pozval k prijateljstvu s sosednjo državo in izrazil upanje, da bo njegov obisk odprl pot tesnejšim odnosom med državama. Ob prihodu v Erevan ga je pričakalo več sto protestnikov.

Turški predsednik se je v okviru nekaj urnega obiska že sestal z Sarkisianom, sogovornika pa se bosta nato udeležila še nogometne tekme med reprezentancama obeh držav. Gül je pred odhodom v sosednjo Armenijo izrazil upanje, da bo njegov obisk, ki so ga označili tudi kot "nogometno diplomacijo", odprl pot tesnejšim odnosom med državama.

"Moja želja je, da bo ta nogometna tekma pomagala odpraviti ovire, ki ločujejo dva naroda, ki delita skupno zgodovino, in da bo pripomogla k regionalnemu prijateljstvu in miru," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Gül, ki naj bi s Sarkisianom govoril tudi o turškem predlogu o Kavkaškem regionalnem varnostnem forumu.

Turški zunanji minister Ali Babacan je pred obiskom turškega predsednika v Armeniji dejal, da bosta Gül in Sarkisian na srečanju razpravljala tudi o diplomatskih odnosih, možnost velikega preboja v odnosih pa je označil za manj verjetno. "Mislim, da pričakovanj ne bi smeli postaviti tako visoko," je dejal Babacan. "Vendar po drugi strani, ko odpremo vrata dialogu, to pomeni, da smo pripravljeni govoriti o težavah," je še dodal turški zunanji minister.

Strokovnjaki iz obeh držav so sporočili, da je današnji obisk le previden prvi korak. "Obisk turškega predsednika v Armeniji je velikega pomena," je dejal politični analitik iz Erevana Sergei Sakariants. "Vendar je nemogoče pričakovati, da bo prvo srečanje dovolj za rešitev težav, ki obstajajo že stoletja. To srečanje je preprosto prvi stik," je po poročanju AFP še dodal.

Güla je ob prihodu pričakalo več sto armenskih nacionalističnih protestnikov, ki so vzdolž ceste do letališča v Erevanu, kjer vladajo poostreni varnostni ukrepi, oblikovali človeško verigo. Protestniki so nosili armenske zastave in rdeče zastave z znamenjem nacionalistične Armenske revolucionarne federacije in napisi "Priznajte genocid" in "Odprite mejo brez predpogojev".

"Tukaj smo, ker želimo celotnemu svetu povedati, da ne bomo pozabili genocida iz leta 1915. Ne bomo sprejeli Güla ali kateregakoli Turka, dokler ne bodo priznali genocida," je eden izmed protestnikov, Bardasar Akhpar, povedal za AFP.

Turčija in Armenija nimata diplomatskih stikov in sta v sporu, saj si Armenija prizadeva, da bi pokol turške vojske v času Otomanskega cesarstva razglasili za genocid. Turčija je zavračala vzpostavitev diplomatskih stikov z Armenijo, odkar je ta država po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 postala samostojna. Glavni razlog za to so prizadevanja Erevana, da bi pokol armenskih civilistov med letoma 1915-1917 označili za genocid.

Po navedbah Armenije naj bi v načrtnem pokolu med prvo svetovno vojno umrlo okoli 1,5 milijona ljudi. Turčija zavrača oznako genocida in trdi, da je v spopadih, ko so se Armenci v vzhodni Anatoliji borili za samostojnost, umrlo od 250.000 do 500.000 Armencev in vsaj toliko Turkov. (STA/jž)