Odbor za promet zavrnil odgovornost Žerjava za Šentvid

Seja odbora za promet je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Zares s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem. Predlagala je sprejem več sklepov: da je bil predor Šentvid tako hitro odprt zaradi političnih pritiskov, da je bila z zamenjavo uprave Darsa lansko jesen pomembno okrnjena strokovnost uprave družbe in da je minister Žerjav za dogodke neposredno politično odgovoren. Odbor je po več kot štiriurni razpravi vse predlagane sklepe zavrnil.

Razprava o politični odgovornosti - seje odbora za promet so se udeležili prav vsi vpleteni v gradnjo predora Šentvid - je sicer minila v znamenju podajanja žogice med predstavniki Darsa in izvajalca gradnje, družbo SCT, vztrajanja opozicijskih Zaresa in LDS, da za dogodke nosi politično odgovornost minister Žerjav, ter branjenja prometnega ministra s strani članov odbora iz vrst koalicije.

Žerjav je pojasnil, da je ob nastopu funkcije septembra lani podedoval zastoj investicije gradnje predora Šentvid in si zadal čimprej končati izgradnjo. "Moja želja ni bila predor končati pred volitvami, ampak pred turistično sezono. In v zvezi z rokom odprtja ni bilo nobenega političnega pritiska. Delali smo v dobro ljudi," je zagotovil Žerjav in dodal, da je tudi stroka potrdila, da je predor Šentvid mogoče končati do 30. junija.

Da je vodstvo Darsa ob imenovanju na položaj naletelo na zastoj del pri projektu Šentvid, je opozoril tudi predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec in dodal, da je bil ključen cilj končati investicijo. Nemec je dejal, da je v zvezi s Šentvidom edini utemeljen očitek ta, ki se nanaša na pridobitev uporabnega dovoljenja - tega je Dars pridobil šele nekaj dni po odprtju predora Šentvid.

Medtem ko se ministrstvo za promet in Dars ne čutita odgovorna za dogodke v predoru Šentvid, krivdo zavračajo tudi v SCT. Kot je poudaril izvršni direktor za pravne zadeve pri SCT Stanko Štrajn, je bistveno vprašanje, zakaj je odpadel protipožarni omet in na to vprašanje mora odgovoriti stroka. Nadzorni inženir Milan Črepinšek iz družbe JV ZPC pa je dejal, da je šlo za skrito napako in da vso stroko zanima, kaj je šlo narobe.

Kot je pojasnil Štrajn, je bil v Sloveniji protipožarni omet prvič uporabljen v predoru Šentvid. Po njegovih ocenah bi bilo zato normalno, da bi ga najprej preizkusili, do česar pa ni prišlo. "SCT sicer nosi objektivno pogodbeno odgovornost, a smo verjeli kontrolnemu mehanizmu in zahtevi naročnika, da dela končamo do 30. junija," je zatrdil Štrajn.

Po Štrajnovih besedah je sicer SCT dežurni krivec za vse probleme, čeprav ne trdi, da je SCT v vsem ravnal prav. "Do takih zapletov, kot so se zgodili v zvezi s predorom Šentvid, pa pride, ko stroka ne more parirati zahtevam politike," je zatrdil Štrajn, ki je v SCT zaposlen zadnji dve leti, pred tem pa je bil deset let zaposlen na Darsu in, kot trdi, zaradi nestrinjanja v razpisom za predor Šentvid v letu 2004, degradiran z mesta izvršnega direktorja za pravne zadeve v strokovnega sodelavca. (STA, bl)