Ban je v svojem nagovoru opozoril, da je v obdobju, ko se svet sooča s finančno krizo, krizo visokih cen hrane in energetsko krizo, bolj kot kadarkoli potrebna kolektivna akcija. Vendar pa se po njegovem kaže nevarnost, da se države zapirajo same vase, medtem ko so potrebne multilateralne rešitve za podnebne spremembe, zmanjšanje revščine in boj proti terorizmu. Na iste krize je zatem opozoril tudi predsednik 63. Generalne skupščine ZN Miguel d'Escoto Brockmann, ki je ob tem pozval k solidarnosti med državami sveta in odstranitev "kulture sebičnosti", zaradi katere milijoni po svetu trpijo v revščini. Poudaril je tudi, da je napočil čas za spremembo odnosov med državami.
Bush je v svojem nastopu pred svetovnimi voditelji poudarjal pomen mednarodnega sodelovanja, in sicer v največji meri glede vojne proti terorizmu. Ob tem je našteval dosedanje dosežke ter zavrnil kritike, da ta vojna po svetu dejansko ustvarja več terorizma. Poleg boja proti slednjemu je izpostavil tudi potrebo po boju proti tiraniji. Glede finančne krize, ki je postala ena glavnih tem letošnjega zasedanja Generalne skupščine ZN, je Bush zagotovil, da njegova vlada sprejema odločne ukrepe proti krizi, ki je pretresla svet, izhaja pa iz ameriškega nepremičninskega oziroma kreditnega trga.
Pred Bushem je na finančno krizo med drugimi opozarjal tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ter zanjo okrivil špekulante. Izpostavil je potrebo po politični akciji v mednarodnih organizacijah, kot so ZN, kjer je potrebno poiskati globalne rešitve. Da Silva je tudi obtožil razvite države, da ustvarjajo nove "berlinske zidove" s "populističnim nacionalizmom", in izrazil podporo legitimni vladi Bolivije predsednika Eva Moralesa. Finančne krize se je dotaknil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je govoril v vlogi predsedujočega EU. Ob tem je poudarjal potrebo po preoblikovanju pravil svetovnega kapitalizma za preprečitev podobnih kriz, kot je sedanja, ki jo je označil za najhujšo od 30. let prejšnjega stoletja. Predlagal je širok dogovor o večjem državnem nadzoru zasebnih finančnih podjetij. Prav tako je menil, da je čas, da pri odločanju sodelujejo tudi druge države in predlagal širitev skupine G8 na Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Afriko in Mehiko.
V svojem nagovoru je naslovil tudi Iran in Izrael. Prvemu je Sarkozy sporočil, da ga Evropa spoštuje in prav tako njegovo pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, ne more pa sprejeti Irana z jedrskim orožjem, ki bi ogrozil mir in stabilnost celotne regije. Izraelu je sporočil, da je Evropa njegova zaveznica, obenem pa opozoril, da miru tam ne bo brez palestinske države s priznanimi mejami. Glede Afganistana je zatrdil, da Evropa ne bo dovolila, da bi barbari Al Kaide tam ponovno ustvarili teroristično bazo.
Dan pred začetkom splošne razprave ob otvoritvi 63. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov so se svetovni voditelji sicer posvetili razvojnim težavam Afrike. Ob tem je Ban pozval najbogatejše države, da Afriki za razvoj namenijo na leto 72 milijard dolarjev, kar naj bi bilo izvedljivo ob dejstvu, da so bogate države samo lani za kmetijske subvencije namenile 267 milijard dolarjev.
Na prvi od skupaj štirih okroglih miz je v ponedeljek nastopil slovenski predsednik Türk, ki je med drugim opozoril na pomen izboljšanja izobraževalnih sistemov v Afriki. V ponedeljek se je tudi sestal z Brockmannom. Še isti dan se mu je v New Yorku pridružil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Kot vsako leto septembra ob tem času se New York sooča s prometnimi zamaški zaradi poostrenih varnostnih ukrepov ter številnimi demonstracijami. V ponedeljek so ameriške judovske organizacije pred sedežem ZN pripravile demonstracije proti Iranu zaradi jedrskega programa, ki se jih je udeležilo nekaj sto ljudi. Zasedanja Generalne skupščine se sicer zaključi v ponedeljek 29. septembra. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.