Norvežani (še) proti EU

Norvežani še vedno ne želijo vstopiti v EU in njihov odpor proti vstopu v evropske integracije je še zmeraj precejšen, saj si vstopa v EU želi le 36,1 odstotka vprašanih državljanov, medtem ko jih 54,4 odstotka vprašanih meni, da to ne bi bila dobra poteza, 9,5 odstotka pa o tem nima jasno izraženega stališča. Raziskovanje javnega mnenja je opravil inštitut Sentio, spraševali pa so le osebe, starejše od 18 let, ki imajo pravico do glasovanja. Rezultat ankete je tudi pokazal, da obstaja odpor vstopu v EU v vseh regijah države, razen v prestolnici Oslo. Število nasprotnikov priključitvi je v zadnjih treh letih in pol naraslo tudi v vladajoči Laburistični stranki, glavni stranki vladajoče koalicije ter tudi v glavni opozicijski stranki, populistični Stranki napredka. Norveška se je na dveh referendumih, leta 1972 in 1994 že dvakrat izjasnila proti vstopu v EU, predvsem zaradi strahu, da bi ob vstopu v EU lahko bila ogroženo zelo močna industrija ribištva. Kljub temu pa država tesno sodeluje z EU v okviru Evropskega ekonomskega prostora, ki članicam evropske cone svobodne trgovine (EFTA) omogoča dostop do notranjega teržišča EU.

Kljub temu pa se celo Norveška v zadnjem času sooča z nekaterimi resnimi izzivi, ki bi po oceni strokovnjakov zahtevali ponoven premislek o potrebi po tesnejšem povezovanju predvsem z evropskimi državami. Norveške banke so bile precej povezane z ameriškimi, zato jih je finančna kriza deloma že prizadela. Banka Norge zato skupaj z centralnimi bankami Švedske, Danske in Avstralije računa na delež v okoli 30 milijardah dolarjev, ki naj bi jih ameriške zvezne rezerve namenile tem bankam, ki so prizadete zaradi odkupov neplačljivih ameriških hipotekarnih kreditov. Norveška naj bi dobila v ta namen najmanj pet milijard pomoči, o kateri pravkar razpravlja ameriški kongres. Evropska Unija za še ni pripravila podobnega paketa pomoči, vendar nekateri strokovnjaki napovedujejo tudi to možnost, prav v primeru podobnih kriz pa bi bilo za Norveško članstvo v EU dolgoročno lahko perspektivna izbira. Norveška, ki je za Rusijo največja izvoznica plina v države EU, bo po oceni norveškega zunanjega ministra Jonasa Gahra Stoera zaradi obdobja krize, ki jo njeno gospodarsto z upočasnjeno rastjo že doživlja, morala resno razmisliti »o različnih zunanjepolitičnih alternativah«. V knjigi »Norveški interes«  (Norske interesser), katere soavtor je tudi norveški zunanji minister, avtorji opozarjajo da je Norveška v »izpostavljenem položaju«. Predvsem zato, ker »mejimo na Rusijo, nismo člani EU in smo ob zaezništvu z ZDA še toliko bolj v središču pozornosti, zaradi česar moramo biti še bolj pripravljeni na razmere globalnega konflikta«, opozarja Leiv Lunde, soavtor knjige »Norveški interes.«

Norveška medtem na zunanjepolitičnem področju v skladu z dolgoletno tradicijo državam v konfliktih nudi dobre usluge – prav te dni na primer znova gosti sestanek Komiteja za pomoč palestincem (AHLC), ki mu Norveška predseduje v New Yorku. Svojo bolj bojevito naravo pa Norvežani kot ponavadi kažejo na morju. Najnovejša fregata norveške mornarice "Fridtjof Nansen" naj bi bila po napovedih v norveškem tisku že kmalu poslana pred obale Somalije, kjer se bo pridružila mednarodnim silam, ki poskušajo omejiti piratske napade na trgovske ladje v tem delu sveta. Vendar pa bo Norveška še pred odpošiljanjem fregate v protipiratsko akcijo zahtevala jasen mandat OZN.