Država v letu 2007 prvič s presežkom

Ob koncu tega leta pa bo Slovenija po napovedih finančnega ministrstva vnovič zabeležila malenkosten primanjkljaj, znašal naj bi 13 milijonov evrov oz. 0,04 odstotka BDP.

Po marčnih izračunih državnega statističnega urada je država lani še zabeležila primanjkljaj, in sicer v višini 24 milijonov evrov, kar je 0,1 odstotka BDP. Glavni razlog, da je ocena revizije na računu tekočih transakcij države pokazala presežek, je bil v reviziji ocene davka na dobičke družb ter novega sistema dohodnine, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune pri državnem statističnem uradu.

Medtem ko so statistiki marca predvidevali, da bo država za leto 2007 pobrala za skupaj 971 milijonov evrov davka na dobičke družb, pa bo ta številka po novih ocenah za 190 milijonov evrov višja. Tudi nov sistem dohodnine je za zavezance bistveno bolj korekten, saj so bile akontacije dohodnine skoraj enake končnemu poračunu, je povedal Flajs.

Številk o obsegu dolga naše države statističnem uradu niso spreminjali. Konsolidirani maastrichtski dolg države je po reviziji konec leta 2007 ocenjen na 8,071 milijarde evrov oz. 23,4 odstotka BDP, leto prej pa na 8,289 milijarde evrov oz. 26,7 odstotka BDP. Dolg države se v zadnjih letih zmanjšuje, konec tega leta naj bi po napovedih finančnega ministrstva znašal 8,131 milijarde evrov oz. 21,6 odstotka BDP, je povedal Flajs ter ocenil, da je to res izredno nizka številka.

Znižujejo se tudi obresti za odplačilo dolga, je še ugotovil Flajs. Država je uspela prestrukturirati dolg, tako da ga je večina zdaj v fiksnih obrestnih merah, kar je zelo ugodno za stabilnost javnih financ, je ocenil.

Tudi v prvi polovici leta 2008 so se v javnih financah nadaljevala ugodna gibanja, za katera je značilno, da se skupni prihodki države še naprej povečujejo hitreje kot skupni izdatki. Vendar se bo to obdobje prekinilo, je napovedal Flajs ter opozoril, da bodo zaradi novega sistema plač v javnem sektorju v drugi polovici leta izdatki naraščali bistveno hitreje kot prihodki. Tako naj bi se presežek, ki ga je bilo sredi leta za 202 milijona evrov, začel postopoma zmanjševati in račun tekočih transakcij države naj bi v letu 2008 izkazoval primanjkljaj v omenjeni višini 13 milijonov evrov.

Primanjkljaj s tujino se je v prvem polletju 2008 bistveno povečal, je še povedal Flajs. Medtem ko ga je bilo v letu 2007 za 237 milijonov evrov (1,4 odstotka BDP), pa ga je bilo v letošnjem prvem polletju za 947 milijonov evrov (5,2 odstotka BDP). Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju izkazovala velik primanjkljaj v v transakcijah s tujino, kar po Flajsovih besedah ni običajno. Do tega je po njegovem mnenju prišlo zaradi zastoja v črpanju evropskih sredstev. "Lani smo gradili schengensko mejo, zdaj pa očitno nimamo več idej, kako bi črpali evropska sredstva," je dejal.

Na statističnem uradu še opozarjajo, da je zaradi uvedbe vinjet tržni status Družbe za avtoceste v RS (Dars) vprašljiv. Polletne in letne vinjete se namreč po metodologiji Evropskega statističnega urada vštevajo med davke in ne veljajo kot plačilo za opravljeno storitev. Če Slovenija ne bo uvedla vinjet s krajšim rokom, bo tako treba z letom 2009 vsa posojila Darsa z državnim poroštvom, ki trenutno znašajo 2,564 milijarde evrov, prenesti v primanjkljaj in dolg države.

Statistiki bodo z letom 2009 v sektor država vključili tudi Stanovanjski sklad in RTV Slovenija. Tudi RTV prispevek namreč velja za davek in ne plačilo za opravljeno storitev, je pojasnil Flajs. Primanjkljaj in dolg države se zaradi tega ne bosta spremenila. (STA, bl)