Sarah Palin na soočenju vzdržala dvoboj z Bidnom

Podpredsedniška kandidatka republikanske stranke Sarah Palin je v četrtek na televizijskem soočenju v St. Louisu z demokratskim nasprotnikom Josephom Bidenom popravila slab vtis s televizijskih intervjujev v preteklih dneh in se enakovredno kosala z izkušenim senatorjem iz Delawarea. Anketi televizij CNN in CBS sta sicer prisodili zmago Joeu Bidnu.

Glede na to, da so bila pričakovanja za Palinovo pred soočenjem zelo nizka in ker Biden prav tako ni zagrešil opaznejše napake, je bil izid soočenja bolj ali manj izenačen, kar govori v prid demokratom, saj soočenje verjetno ni spremenilo dinamike kampanje, v kateri se je začelo javno mnenje po anketah obračati v prid demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami. Palinova je, podobno kot Obama na predsedniškem soočenju v petek proti republikancu Johnu McCainu, dokazala, da se lahko enakovredno kosa z bolj izkušenim politikom. S tem je odpravila dvome v lastne sposobnosti in pomirila republikansko bazo, kasnejše ankete pa bodo pokazale, če ji je uspelo prepričati doslej še neopredeljene volivce.

Povolilne analize na ameriških televizijah so bile večinoma strankarsko obarvane in zato nerealne, saj je vsaka stran razglašala zmago svojega kandidata. Palinova je med soočenjem delovala bolj sproščeno in živahno kot Biden in je nenehno poudarjala svoje korenine iz majhnega mesta ter vzpostavljala stik z "navadnimi Američani" s pozivi "hokejskim mamam in navadnim Janezom", naj se več ne pustijo pretentati pohlepnežem z Wall Streeta. Zase je večkrat poudarila, da ne prihaja iz "Washingtona". Že takoj na začetku je vprašala: "Ali ti lahko rečem Joe?", vendar je nasprotnika kasneje opredeljevala kot "senatorja Bidna".

Biden se ji je upiral z opisovanjem svojih revnih delavskih korenin in stika z "navadno Ameriko", enkrat pa je bil na robu solz, ko je opisoval svoje izkušnje edinega starša po prometni nesreči njegove prve žene in otrok. Palinova je na ta čustveni izziv odgovorila s poudarjanjem samostojnosti McCaina v ameriškem senatu.

Že takoj na začetku je bila opazna taktika obeh kandidatov, ki sta se bolj ali manj izogibala besed o sebi, ampak sta govorila o predsedniških kandidatih. Biden je hvalil Obamo in kritiziral McCaina, pri čemer sicer ni skoraj nikoli pozabil dodati, da je McCain "dober človek", enako pa je počela tudi Palinova, sicer brez kakšne lepe besede o Obami.

Voditeljica soočenja Gwen Ifill, ki so jo konservativci vnaprej obtožili, da je pristranska, ker piše knjigo o črnski politiki v ZDA, ni podžigala prepirov med kandidatoma, Palinova pa jo je enkrat v tem smislu zavrnila, češ da ne bo odgovorila na njeno vprašanje, ampak bo povedala, kar želi. V nadaljevanju je sicer odgovarjala in debata o domnevni pristranskosti je bila pozabljena. Soočenje je izpostavilo razlike med obema kampanjama, oba udeleženca pa sta pri obtožbah na račun predsedniških kandidatov večkrat navedla zavajajoče podatke.

Palinova bo sicer morala pojasnjevati republikanski bazi potrditev Bidnove izjave, da se strinjata glede pravic homoseksualcev. George Bush je leta 2004 uspešno izkoristil strahove večine Američanov pred porokami homoseksualcev, čeprav je njegov demokratski nasprotnik John Kerry prav tako zavračal tovrstne poroke. Palinova je zavrnila poroke, dovolila pa pravice, kot so obiski v bolnišnicah in podobno. Enako je povedal tudi Biden, sicer malce širše in na koncu dejal, da ga veseli, da med njunimi stališči ni razlik, česar Palinova ni zanikala.

Kandidata sta sicer obdelala nekaj pomembnih vprašanj, čeprav je največ časa minilo v prepirih okrog davčne politike. Palinova je ponavljala, da bo Obama višal davke, Biden pa pojasnjeval, da bosta z Obamo 95 odstotkom Američanov, ki zaslužijo manj kot 250.000 dolarjev na leto, davke znižala bolj kot McCain, ki namerava, po Bidnovih besedah, dati naftnim podjetjem "štiri milijarde dolarjev novih olajšav".

Glede vprašanja podnebnih sprememb je Palinova poudarila, da se jih na Aljaski najbolje zavedajo in zatrdila, da debata o tem, kaj jih povzroča, ni koristna, ampak je potrebno najti rešitve. Biden je poudaril, da je za podnebne dejavnosti kriv človek, in dodal, da problema ni mogoče odpraviti, če se ne pozna vzroka.

Razlike med obema kampanjama so bile velike tudi glede zunanje politike. Pri Iraku je Palinova trdila, da pomeni Obamova politika "mahanje z belo zastavo", Biden pa je poudaril, da bosta z Obamo vojno odgovorno končala v 16 mesecih, medtem ko se pri McCainu ne vidi konca.

Pri Afganistanu je Biden omenil, da je poveljnik ameriške vojske na terenu dejal, da tam podobne taktike kot v Iraku ne bodo delovale. Biden se je izognil omembi imena poveljnika, na mino pa je naletela Palinova, ki je dejala, da je "general McClellan" v resnici povedal obratno.

Generalu je sicer ime David McKiernan. Palinova je ponavljala obtožbe, da je Obama povedal, da se bo srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, kar je Biden spet zanikal in obenem sprožil nov napad na zunanjo politiko predsednika Busha, ki ga je ob vsaki priložnosti povezoval z McCainom.

Palinova je sicer mimogrede priznala, da je bilo v politiki sedanje administracije več napak, kot tudi v prejšnjih, Bidnu pa očitala, da z Obamo preveč gledata v preteklost, da bi bila resna z geslom sprememb. "Spremembe" sta si skušala prilastiti oba. Hitri anketi med neopredeljenimi volivci, ki so si ogledali soočenje, sta sicer na koncu pokazali, da naj bi zmagal Biden.

Po anketi CNN z 51 proti 36 odstotkom, po anketi CBS pa s 46 proti 21 odstotkom. Obe anketi sta tudi pokazali, da so gledalci dobili boljše mnenje o obeh kandidatih, kot so ga imeli pred soočenjem. Podpredsedniških soočenj več ne bo, do volitev 4. novembra pa se bosta še dvakrat pomerila Obama in McCain. Najprej v torek, 7. oktobra, v Nashvilleu v Tennesseeju ter nazadnje še v sredo, 15. oktobra, na Long Islandu v New Yorku.