Obama in McCain na drugem soočenju ponovila znana stališča

Drugo soočenje ameriških predsedniških kandidatov, ki je v torek potekalo v Nashvilleu, televizijskim gledalcem v ZDA ni prineslo presenečenj. Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se je, sodeč po prvih anketah takoj po soočenju, odrezal bolje kot republikanec John McCain.

Soočenje pred 80 izbranimi neopredeljenimi volivci v zvezni državi Tennessee po mnenju komentatorjev ameriških televizij ni spremenil dinamike predsedniške tekme. "McCain je zmagal po točkah, Obama pa je deloval predsedniško," je ocenil konservativni komentator televizije MSNBC Pat Buchanan, njegov kolega z iste televizije Chris Matthews pa, da "soočenje ni spremenilo poteka igre".

Anketa televizije CNN med še neopredeljenimi volivci kaže, da je Obama zmagal s podporo 54 odstotkov tistih, ki so si ogledali soočenje, McCain pa po mnenju 30 odstotkov. Anketa televizije CBS, prav tako med še nedoločenimi volivci, pa je pokazala zmago Obame s 40 odstotki proti 26 odstotkom za McCaina. Kar 35 odstotkov vprašanih pa je menilo, da je bil izid neodločen.

V anketi CBS je pred soočenjem 55 odstotkov udeležencev menilo, da bo sprejel prave odločitve za gospodarstvo. Po soočenju se je ta delež zvišal na 68 odstotkov. Za McCaina je tako pred soočenjem menilo 41 odstotkov, po soočenju pa 48 odstotkov vprašanih. Obama je požel tudi več odobravanja glede vprašanja, ali razume težave volivcev. Dobra novica za McCaina pa je, da je po soočenju 83 odstotkov neopredeljenih gledalcev menilo, da je pripravljen na položaj predsednika ZDA. Glede Obame jih je bilo takšnega mnenja le 58 odstotkov. Po soočenju 72 odstotkov prej neopredeljenih volivcev ostaja neopredeljenih, 15 odstotkov se jih je odločilo, da bodo volili Obamo, 12 odstotkov pa McCaina.

Obama, ki je že pred soočenjem vodil v anketah, ni zagrešil opaznejših napak, medtem ko je McCain nekoliko razočaral republikanske volivce, ko je v razpravi o finančni krizi predlagal za 300 milijard dolarjev dodatne proračunske porabe v pomoč lastnikom domov, ki ne zmorejo odplačevati posojil za nakup stanovanj. Večina republikancev je namreč proti posredovanju države. Glede izbire finančnega ministra je McCain odgovoril, da bi se odločil za nekdanjo šefico spletnega podjetja eBay Meg Whitman, Obama pa za znanega vlagatelja Warrena Buffetta.

McCain je soočenje začel bolje od nasprotnika, saj mu format v dvorani z občinstvom bolj odgovarja. Obama se uvodoma, za razliko od tekmeca, ni približeval občinstvu, a je kasneje to popravil. Senator iz Arizone je sicer med soočenjem nenehno napadal Obamo, slednji pa je na napade odgovarjal in sprožal tudi lastne. Pri vprašanjih zunanje politike se je demokratski kandidat uspešno kosal izkušenejšim McCainom.

Uvodna razprava je bila posvečena gospodarski krizi, pri čemer je McCain vnovič obtožil Obamo, da želi Američanom zvišati davke ter kaznovati posameznike in podjetja, ki ne bodo sprejeli njegovega načrta zdravstvenega zavarovanja. Obama je odvrnil, da namerava znižati davke za 95 odstotkov Američanov in da njegov zdravstveni načrt ne kaznuje nikogar, ampak bo omogočil vsem Američanom enako zdravstveno zavarovanje, kot ga uživajo člani kongresa.

Glede zdravstvenega zavarovanja sta se kandidata najbolj razlikovala pri odgovoru na vprašanje, ali je to odgovornost ali pravica. Po besedah McCaina gre pri tem za odgovornost, Obama pa je menil, da gre za pravico vsakega Američana. Obama je McCainov zdravstveni načrt, ki predvideva 5000 dolarjev davčnega kredita za družine, obenem pa uvaja davke na obstoječi sistem zavarovanja preko delodajalcev, ki je po mnenju demokratov edina svetla točka sicer zanje nepravičnega sistema.

Obama je med soočenjem McCaina nenehno povezoval s predsednikom Georgeom Bushem, ki uživa eno najnižjih javnih podpor v zgodovini ameriških predsednikov, in poudarjal, da so potrebne korenite spremembe v notranji in zunanji politiki. Pri slednjem vprašanju sta se kandidata znova sporekla glede Iraka, pri čemer je Obama na McCainove trditve, da je neizkušen in da marsičesa ne razume, odgovoril: "Res so stvari, ki jih ne razumem. Na primer, zakaj nismo dokončali dela v Afganistanu in smo šli v Irak, kjer smo doslej porabili 700 milijard dolarjev in trošimo na mesec po 10 milijard, ki jih potrebujemo doma."

McCain je nasprotnika kritiziral, da še vedno ne priznava dejstva, da je povečanje prisotnosti ameriške vojske v Iraku prispevalo k boljšemu stanju, Obama pa se je vračal na izhodišče, da vojna ni bila potrebna. Glede uporabe ameriških oboroženih sil v primerih humanitarne krize, ko ni ogrožen nacionalni interes, sta se načeloma strinjala, da tega ne bi počela, razen pri Izraelu, ki bi ga branila z vsemi sredstvi.

Obama meni, da bi v primeru, da pakistanske oblasti ne bi bile sposobne ali pripravljene prijeti vodje teroristične mreže al Kaida Osame bin Ladna, to morali storiti Američani, ne glede na vprašanje suverenosti. McCain je nasprotnika kritiziral, da se načrtov ne objavlja vnaprej, in dejal, da bi sam zagotovo ujel bin Ladna, ni pa razložil, kako.

Glede Irana je McCain ponovil obtožbe, da se namerava Obama brez pogojev pogajati z malopridno državo, Obama pa je odgovoril, da je potrebno Iranu preprečiti pridobitev jedrskega orožja z vsemi sredstvi, tudi z neposrednimi pogajanji.

Na vprašanje, ali je Rusija "imperij zla", kot je Sovjetsko zvezo opredelil nekdanji predsednik Ronald Reagan, sicer McCainov vzornik, je senator odgovoril z "morda". "Poglejte, če izjavim, da je, potem začnemo novo hladno vojno. Če rečem, da ni, potem zanemarjam to, kar Rusija dela," je dilemo razložil McCain, ki je uvodoma dejal, da ne bo nove hladne vojne z Rusijo. Obama se pri tem odgovoru ni najbolje znašel. Dejal je, da se Rusija "zlobno obnaša".

Naslednje in zadnje soočenje obeh kandidatov pred volitvami 4. novembra bo prihodnjo sredo, 15. oktobra, v Hempsteadu na Long Islandu v državi New York. (STA, bl)