Večni tabu nezvestobe

Mag. Veronika Seles je psihoterapevtka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka iz objekt-relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Je avtorica prve knjige o nezvestobi v Sloveniji, ki je nastajala štiri leta. Na Univerzi v Ljubljani končuje doktorski študij iz družinske in zakonske terapije ter tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA. Kot pravi sama, se je za področje nezvestobe odločila, ker ji je bila priča v primarni družini. Vedno jo je zanimalo, zakaj se je to zgodilo, nikoli ni dobila odgovora.

Kako definirate nezvestobo?

Kdaj je zgodovinsko gledano nezvestoba prenehala biti tabu?

Morda pa o njej samo več govorimo?

Zato torej zaznavamo porast nezvestobe na delovnem mestu?

Pa lahko govorimo o nezvestobi tudi, ko ne pride do spolnosti?

Zakaj je nezvestoba še vedno tako stigmatizirana, čeprav je v porastu?

Je za nezvestobo vedno potrebno nezadovoljstvo v zvezi, ali gre lahko res samo za priložnost, ki dela tatu?

Rekli ste, da je tretja oseba v trikotniku po navadi ženska. Tudi tradicionalno se nezvestoba pripisuje moškim, kar se opravičuje z biološkimi lastnostmi moškega. So varajoči moški stereotip, gre tu za biološko ali družbeno determiniranost?

Zakaj nezvestobi sledi slaba vest?

Več o tem si lahko preberete v zadnji številki Mladine!