V Žičah so odkrili antraks

Na kmetiji v Žičah pri Slovenskih Konjicah so ta mesec poginila štiri goveda. Kot so na današnji novinarski konferenci v Slovenskih Konjicah pojasnili predstavniki celjskega območnega urada veterinarske uprave, je bil vzrok za pogin okužba z antraksom, obenem pa prebivalce pomirili z dejstvi, ki zagotavljajo, da ni razlogov za paniko.

Lastnik omenjene kmetije Jože Očko je povedal, da so prvi večji pogin petih krav doživeli že spomladi, vendar veterinarji zagotavljajo, da v tem primeru ni šlo za antraks, pač pa za posledice težkih porodov, kar na večjih kmetijah ni nič nenavadnega. Očko je zagotovil, da je njihova kmetija vključena v kmetijsko-okoljske programe, zato je za živino poskrbljeno celo nadstandardno, ves čas pa zgledno sodelujejo z veterinarji. Sedanji dogodek jim je poleg izgube živine, kar je njihov glavni vir dogodka, prinesel tudi dodatne visoke stroške za izvedbo vseh ukrepov po odkritju okužbe, saj antraks ni na listi A, ki bi omogočal ukrepanje na ravni države.

Vodja konjiške veterinarske postaje Slavko Hren je pojasnil, da zaenkrat še ne vedo, kako je omenjena okužba prišla na to območje, ena od možnosti je tudi prenos iz tri kilometre oddaljenega najbližjega okuženega območja, za katerega so bili prepričani, da je počasi že ozdravljeno. Kot je dejal, bodo na veterinarski upravi naredili vse, da bi bolezen zdaj zadržali v sedanjih okvirih ter s tem zaščitili kmetijstvo, ki v tem delu Slovenije živi predvsem od živinoreje. "Od trenutka, ko je bil potrjen pozitiven test na antraks, smo opravili vse osnovne ukrepe. Lastniku smo dostavili razkužilo, prepovedan je bil promet živali, razvoz gnojevke in prodaja krme, zagotovili pa smo tudi cepivo ter živali že cepili," je dejal Hren in dodal, da trenutno na kmetiji izvajajo potrebni nadzor.

Direktorica veterinarskega urada Celje Andreja Bizjak je med drugim pojasnila, da so v Sloveniji v zadnjih 50 letih registrirali 78 območij, kjer se je pojavila omenjena bolezen, nazadnje leta 2001 v okolici Tolmina. Kot je poudarila ne gre za hudo nalezljivo bolezen, je pa neprijetna zaradi precej odpornega povzročitelja, ki ga je zelo težko uničiti. Po njenih besedah je prenos z živali na človeka mogoč, zlasti pri ljudeh, ki delajo z okuženo kožo ali mesom, vendar predvsem preko poškodovane kože in ni zelo pogost.

Da ne gre za veliko tveganje je potrdila tudi direktorica konjiškega zdravstvenega doma Mihela Pugelj, ki je zlasti izpostavila, da je okužba mogoča zgolj iz živali na človeka, nikakor pa ne iz človeka na človeka ali morda iz vodnih virov. Zadnji primer v Sloveniji beležijo že v letu 1984, ko je zbolel mesar, sicer pa je najpogostejša oblika kožne okužbe ozdravljiva s penicilinom. Bolj nevarni obliki sta pljučna in črevesna, ki pa sta po njenih zagotovilih silno redki.

Čeprav se v Žičah nahajajo tri nahajališča pitne vode je tudi direktorica konjiške komunale Špela Hlačar zagotovila, da nevarnosti okužbe ne more biti, saj je čistilna naprava poleg dezinfekcije s klorom opremljena tudi s t.i. UV dezinfekcijo, ki bi še pred uporabo občanov izločila tovrstne snovi. Konjiški župan Miran Gorinšek je lastnikom kmetije že obljubil vsaj delno pomoč pri financiranju ukrepov za odpravo okužbe iz občinskega proračuna, na državo pa apeliral, da poskrbi vsaj za potrebno vakcinacijo na prizadetem območju. (STA, mh)