Po Haiderju Haider

Potem ko se je v Celovcu okoli 25 000 ljudi v soboto poslovilo od deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je v avtomobilski nesreči, zaradi prehitree vožnje v vinjenem stanju umrl 11. oktobra, so se v Avstiji že pričele živahne razprave o političnih posledicah, ki jih bo prinesla Haiderjeva smrt. Njegovo Zavezništvo za Avstrijo (BZÖ) je namreč v zveznem parlamentu potrojilo število glasov na enaindvajset poslancev. Toda stranka je bila dejansko, veliko bolj kot katera druga,  “Haider sam”. Njegova smrt je zato naslednikom zapustila veliko breme. Medtem ko nekateri trdijo, da Haider “še živi”, pa čeprav samo “virtualno,” na internetu, drugi razpravljajo o možnih posledicah spremembe na vrhu. Stranka se bo sicer na zvezni ravni trudila ostati nad desetimi odstotki podpore, na deželni ravni pa naj bi ostala najpomembnejša stranka, za kar naj bi poskrbel Gerhard Dörfler, ki ga je BZÖ predlagal za novega deželnega glavarja Koroške.

Odločitev “iz trebuha”

Kljub temu bodo poslej ideje, ki jih po mnenju odhajajočega avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja celo tisti, ki se z njimi niso povsem strinjali, ne bi smeli že a priori zavrniti kot napačne”, uresničevali precej manj karizmatični člani stranke. To predvsem velja za Haiderjevega naslednika na čelu Zavezništva za prihodnost Avstrije Stefana Petznerja. Petzner je takoj po Haiderjevem pogrebu že napovedal, da bo predvsem pri vprašanju dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem nadaljeval politiko pokojnega Haiderja ter da tako glede tega vprašanja kot tudi glede tujcev nasploh ne namerava popustiti "niti za milimeter". Vprašanje dvojezičnih tabel naj bi po njegovem mnenju spadalo, “med temelje," saj morajo v Avstriji “zaščititi svojo kulturo” zato pa Avstrija ne potrebuje “nobenih mošej z minareti."

Petzner je hkrati poudaril, da svojega predhodnika na čelu BZÖ ne bo in ga nikoli ni kopiral, saj ni kot Jörg Haider in ima “svoj lasten slog, imam svojo lastno naravo in svoje lastne besede." Toda vse kaže, da se Petzner še veliko bolj kot Haider pri sprejemanju odločitev zanaša na instinkt. Ko je zavrnil napovedi o morebitni združitvi BZÖ s svobodnjaki (FPÖ) Heinza-Christiana Stracheja je Petzner zatrdil, da je bila to odločitev “iz trebuha” oziroma na podlagi “notranjega glasu. "Ko se je pojavilo vprašanje ponovne združitve, mi je notranji glas rekel 'ne'. In že nekaj dni kasneje se je izkazalo, da je bilo to prav," je dejal Petzner. Strache naj bi namreč pristopil do nekaterih članov BZÖ z "nemoralno ponudbo", naj po Haiderjevi smrti prestopijo v njegovo stranko. Petzner, katerega oče je sicer že trideset let odbornik “svobodnjakov”, naj bi si sicer prizadeval za dobre odnose z FPÖ, vendar odločno nasprotuje združitvi.

Kljub Haiderjevi smrti pa njegova stranka za zdaj ne namerava spreminjati volilne kampanje. Spomladi čakajo stranke nove deželne volitve in na njih bo Haider znova nastopil, toda tokrat v drugačni vlogi – v vlogi mita. “Čeprav se morda sliši nenavadno je res da imam že prve ideje za plakate. Že mesece delam na volilni strategiji , ki je bila že od začetka zastavljena fleksibilno in bo jo sedaj seveda potrebno nadgraditi. Kajti sedaj nimamo več opravka z nosilcem liste Jörgom Haiderjem, temveč z mitom o Jörgu Haiderju in to je seveda potrebno vzeti v obzir ”, pojasnjuje Stefan Petzner. Glede tega, kako se bo znašel v Haiderjevih čevljih je še dodal, da so to “veliki čevlji, toda v njih bom hodil in ne bom padel.” Kljub temu komentatorji novemu voditelju ne prizanašajo. Nekaterim ni všeč bolj temna polt “novega Haiderja” (kmetija njegovega očeta je na 1700 metrih višine, in od tod naj bi izvirala Petznerjeva zagorelost), drugi kritizirajo uporabo “mita Haiderja”, tretji pa ocenjujejo, da novi voditelj nastopa “groteskno, kakor Alica v čudežni deželi”.

Petznerjeve izjave so takoj napadli tudi avstrijski Zeleni. Voditeljica stranke na zvezni ravni Michael Sburny je dejala, da Petzner samo kopira že doslej znano Haiderjevo politiko in stereotipe, primanjkuje pa mu svežih idej.

Sedemindvajsetletnega Stefana Petznerja si je avstrijska javnosti doslej sicer zapomnila predvsem po čustvenem nastopu pred kamerami takoj po Haiderjevi smrti, ko je dejal, da je bil Haider njegov “najboljši prijatelj” ter se mu zahvalil “kjerkoli že je” in v joku priznal, da je s Haiderjem preživel “čudovite trenutke.” 
H koroškim “oranžnim” je Petzner prišel s Štajerske in prevzel vlogo Haiderjevega tiskovnega predstavnika. Študiral je publicistiko, njegovo nedokončano diplomsko delo pa ima naslov “Moč glasbe v primeru Uda Jürgensa.” Na univerzi v Celovcu je bil že zelo zgodaj aktiven v okviru svobodnjaške (FPÖ) mladine. Haiderju je prvič podal roko kot štiriletni deček, na skupni prireditvi “mejnih pokrajin” avstrijske Koroške in Štajerske, kjer leži tudi kmetija Petznerjevih. V vlogi Haiderjevega predstavnika za tisk je postal znan po nekaterih radikalnih izjavah. Slovi za iznajditelja slogana “Koroška bo enojezična”, v njegovih izjavah pa je mogoče odkriti tudi podobnosti z načinom izražanja v času nacionalsocializma. "Ali si želite dokončne rešitve vprašanja dvojezičnih tabel?” je v svojih zapisih bralce spraševal Petzner. V isti maniri je posebno ustanovo za prosilce azila na Koroškem imel za “začasno rešitev” tega problema.

S Haiderjem pokopati tudi mit

Kljub temu pa je veliko vprašanje, ali bo Petznerju zgolj z izkoriščanjem Haiderjevega mita dolgoročno uspelo. Ni dvoma, da ima avstrijska desnica zaradi finančne krize in bližajoče se recesije vse več možnosti za uspeh, toda FPÖ, ki jo vodi nekdanji Haiderjev sopotnik in kasneje oster nasprotnik, uspešni Heinz-Christian Strache, lahko dolgoročno prav tako računa na precejšnji delež glasov Haiderjevih volilcev.
Raziskovalec javnega mnenja Peter Hajek ocenjuje, da je absolutna večina za Haiderjevo Zavezništvo za Avstrijo na bližajočih se lokalnih volitvah in volitvah za občinske svete sicer zelo verjetna, izkoriščanje zgolj Haiderjevega “mita” pa se mu dolgoročno ne zdi zelo verjetno. Stefan Petzner je imel nameč že v preteklosti nekaj besednih spopadov s poslanci v zveznem parlamentu, za razliko od Haiderja pa doslej še ni pokazal, da lahko drži pod nadzorom različne frakcije v stranki. Prav zaradi tega obstaja možnost, da bo Haiderjeva BZÖ v prihodnje izgubljala volilce, ki bodo prehajali k Ljudski stranki, volili svobodnjaško FPÖ ali pa celo sploh ne bodo glasovali, ker so “doslej glasovali za Haiderja, Haiderju pa nihče več ne pride niti blizu.”

Enako neuspešna bi lahko bila uporaba Haiderja kot “mita” v volilne namene, na plakatih Zavezništva za prihodnost Avstrije. “Če bi do tega prišlo neposredno po smrti Haiderja bi zagotovo delovalo, Toda točen datum volitev še vedno ni znan…Zmagati z ‘mitom o Haiderju’ pa ne bo šlo. Haider je igral v neki drugi ligi. Ljudje so glasovali za BZÖ zaradi njega. Brez primernega naslednika lahko na pretekle rezultate pozabimo. Dörfler je priljubljen politik, blizu ljudem, vendar ni Jörg Haider,” ocenjuje analitik in napoveduje, da bo imela Haiderjeva stranka na zvezni ravni zagotovo “velike probleme.”

Na neko drugo vprašanje pa opozarja avstrijski komentator Eric Frey, ki trdi, da bi bilo skupaj s Haiderjem potrebno pokopati tudi “Haiderjev mit”, kajti Haiderjev pogreb sam zahteva, da si tudi Koroška zastavi nekaj resnih vprašanj. “Desettisoči so kot dobrodelneža in heroja častili tistega, ki je zmeraj mislil zgolj nase. Cerkve in politiki so iz pretirane pietete dopustili, da so zanemarili lastno vrednost ter pričeli sestavljati legendo, ki ima le malo skupnega z realnostjo…S tem lahko pridobi samo vodja FPÖ Heinz-Christian Strache, toda Strache je navaden demagog, ki mu manjka posebna Haiderjeva čarovnija. S slovesom od deželnega glavarja Haiderja bi se lahko doslej veliko premočan desni populizem v Avstriji znova zmanjšal – toda le, če bo s Haiderjem pokopan tudi njegov mit,” opozarja Eric Frey.