Poprava krivic?

Špansko tožilstvo se je danes pritožilo na odločitev najbolj znanega španskega sodnika Baltasarja Garzona, ki je v četrtek napovedal, da bo sprožil preiskavo o usodi več deset tisoč ljudi, ki so izginili med špansko državljansko vojno (1936-1939) in v času režima španskega diktatorja Francisca Franca, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tožilstvo je tako sporočilo, da Garzon "nima kvalifikacij, da bi lahko izvedel to preiskavo", saj ne gre za "subjekt, kjer bi veljala pravila univerzalnega prava", pač pa je to odvisno "od sodišč v posamezni regiji, kjer so bili zločini storjeni". Pravice žrtev državljanske vojne in Francove diktature "pa zagotavlja" zakon o zgodovinskem spominu, ki ga je španski parlament sprejel lani.

Garzon je v četrtek sporočil, da bo na zahtevo žrtev družin sprožil preiskavo o izginotju 114.266 ljudi, mnogi od njih naj bi bili pokopani v množičnih grobiščih. V okviru preiskave je že odredil odprtje 19 množičnih grobišč, med katerimi eno hrani tudi posmrtne ostanke pesnika Federica Garcie Lorce. Garzon je odredil oblikovanje skupine strokovnjakov, ki bo določila natančno lokacijo 19 grobišč po vsej Španiji ter število ljudi, ki so tam pokopani. Obenem je obljubil, da bo odkril odgovorne za poboje. V okviru tega je že zaprosil špansko notranje ministrstvo za podatke o voditeljih organizacije desničarskih skrajnežev Falanga, ki je podpirala Franca, kar bi mu omogočilo vložitev morebitnih obtožnice proti tistim, ki so že živi.

Na Garzona, ki je že raziskoval zločine diktatorjev v Argentini in Čilu, so se leta 2007 s prošnjo o določitvi lokacije grobov njihovih bližnjih in o okoliščinah njihove smrti obrnili sorodniki žrtev Francovega režima. Odločitev sodnika je bila v Španiji sprejeta s presenečenjem, saj gre za prvi korak španskega pravosodja pri preiskavi zločinov v letih Francovega vladanja. Po njegovi smrti leta 1975 je namreč Španija želela obrniti nov list in je z zakonom, sprejetim leta 1977, Francovim sodelavcem podelila skupno amnestijo.

Stvari so se začele spreminjati leta 2007, ko je španski parlament potrdil zakon o zgodovinskem spominu, ki ga je predlagala socialistična vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera. Ta si prizadeva za rehabilitacijo žrtev Francovega režima, tako da med drugim razsodbe proti njegovim nasprotnikom razglaša za nezakonite. Poleg tega predvideva umik Francovih spomenikov in spominskih plošč z javnih stavb in obljublja podporo društvom, ki so iz grobišč izkopala ostanke okoli 4000 žrtev. (STA, mh)