Slovenski begunci v Srbiji

Predstavniki izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki so lani svoje probleme že predstavili v turneji po evropskih državah in v Bruslju, te dni svoje težave predstavljajo tudi v Beogradu. Številni izbrisani namreč živijo tudi v Srbiji, v kateri se sicer še zmeraj nahaja zelo veliko beguncev, večinoma Srbov, pregnanih s Kosova, delov Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Po zadnjih podatkih Visokega komesariata za begunce (UNHCR) je takšnih beguncev v Srbiji 259 660, med njimi pa je 204.000 “interno razseljenih oseb” oziroma beguncev z drugega dela države.

Slovenija izgnala, Srbija sprejela

Kljub temu pa preseneča podatek, da so se v Srbijo zatekli tudi begunci iz Slovenije, saj bi bilo glede na razvitost in na visoke standarde, s katerimi se sicer rada ponaša Slovenije, mogoče pričakovati, da je Slovenija tranzitna ali ciljna država srbskih beguncev in ne obratno. Prav zato bo danes skupina izbrisanih obiskala Miroslava Lucuja, veleposlanika Slovenije v Srbiji. Ob tej priložnosti bo veleposlaniku predano tudi posebno odprto pismo, v katerem se nahajajo podatki več sto beguncev iz Slovenije, ki jim je zatočišče ponudila Srbija. “Po podatkih UNHCR-a je v obdobju med letoma 1992 in 2002 641 beguncev iz Slovenije poiskalo zatočišče v Srbiji. Ocenjujemo, da so med njimi tudi nezakonito in neustavno izbrisani iz leta 1992, saj je del izbrisanih po poreklu iz Srbije. Med njimi je tudi mnogo otrok. Med njimi so tudi izbrisani, ki so bili deportirani iz Slovenije, kot tudi izbrisani, ki so nič hudega sluteč, za kratek čas odpotovali iz Slovenije, nato pa se nikoli več niso mogli vrniti na svoje domove. Številni med njimi nikoli niso zahtevali status begunca v Srbiji. Zato je število izbrisanih v Srbiji verjetno večje od števila registriranih beguncev iz Slovenije. V ta sklep nas prepričuje tudi uraden podatek Ministrstva za notranje zadeve Slovenije, ki omenja več kot 4000 izbrisanih, ki po izbrisu nikoli niso poskusili legalizirati svojega statusa v Sloveniji. Problem izbrisanih je torej še vedno akuten. Velikemu številu izbrisanih je bil nasilno onemogočena vrnitev v svoje domove ali pa so bili ločeni od svojih družin, ki so ostale v Sloveniji,” piše v pismu, ki ga bodo slovenskemu veleposlaniku predali Aleksandar Todorović, predsednik “Civilne iniciativeizbrisanih akrivistov” (CIIA) iz Slovenije, Gibanja za svobodo iz Srbije, srbske redakcije časopisa “Z” in redakcije “Glasa beguncev” iz Srbije.

Huje kot v baltskih državah