Izbrisani pred slovenskim veleposlaništvom

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) živi v Srbiji skoraj 300.000 pregnanih in preseljenih oseb, med njimi tudi 641 iz Slovenije. Njihovi predstavniki in simpatizerji so danes ob 11. in 13. uri zborovali pred slovenskim veleposlaništvom v Beogradu. Slovenski konzul Jožef Keček je sprejel pet predstavnikov, med njimi Aleksandra Todorovića, na čelu Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Milenka Srećkovića iz srbskega neformalnega Gibanja za svobodo in Zorana Miloševića, izgnanca iz Maribora. Mini zborovanje je potekalo mirno ob povečani prisotnosti srbske policije.
 
»Vprašanje izbrisanih se bolj ali manj uspešno rešuje že od leta 1991. Takrat je Slovenija ponudila možnost državljanstva vsem državljanom iz drugih republik s stalnim bivališčem v Sloveniji - 171.132 oseb ga je na ta način tudi pridobilo. Za tiste, ki za državljanstvo niso zaprosili, je veljal Zakon o tujcih,« med drugim piše v sporočilu za javnost, ki ga je ob tej priložnosti za srbske medije izdalo slovensko veleposlaništvo.
 
Do tu vse lepo in prav, vendar je zaradi neinformiranosti večinoma preprostejšega sloja prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, v nekaterih primerih pa tudi neprofesionalnega in arogantnega obnašanja slovenske male birokracije, v zaèetku leta 1992 ostalo brez statusa 18.305 oseb. To krivico je Slovenija skušala popraviti šele leta 1999, ko je z zakonom o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji omogočila pridobitev dovoljenja za stalno bivanje 12.303 osebam. Vlada Republike Slovenije je sicer pripravila osnutek ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, s katerim naj bi se realizirala odločba Ustavnega sodišča. Osnutek je vlada novembra 2007 poslala v Državni zbor, s predlogom za pričetek postopka, vendar je očitno tam tudi obtičal.

Predstavniki izbrisanih na sestanku s slovenskim konzulom sicer niso dobili zagotovila, da bodo beguncem iz Slovenije v Srbiji izdali vizume za obisk bližnjih v Sloveniji. Konzul je  obiskovalce obvestil, da je za izdajo vizuma v skladu z Dunajsko konvencijo in schengenskim dogovorom najprej potreben veljaven potni list, ki ga lahko od UNHCR-ja dobijo tudi evidentirani begunci.
 
Zoran Milošević, po narodnosti Srb, nima nobenega državljanstva.  Njegova zgodba bolj spominja na kakšen Remarquev roman iz obdobja med vojnama, kot na prakso demokratične države na pragu 21. stoletja. Ob osamosvojitvi Slovenije je živel v Mariboru, kjer še vedno živita njegova otroka.  Po njegovih besedah je bil nato leta 1992 na zdravljenju v Beogradu, ob poskusu vrnitve v Slovenijo pa so mu na meji z Madžarsko vstop v Slovenijo zavrnili. V Maribor se je vrnil po dveh neuspelih poskusih, z vlakom, leta 1993, vendar so ga nato policijski organi iz države deportirali. Tako je eden od evidentiranih izgnancev iz Slovenije, ki po podatkih UNHCR živijo v Srbiji. Srbskega državljanstva noče, saj meni, da ima pravico do slovenskega. Bil je med peterico, ki jo je sprejel slovenski konzul v Beogradu Jožef Keček. Še vedno govori slovensko.