Zaradi finančne krize je morala namreč danska centralna banka posredovati na valutnem trgu, da bi zavarovala vrednost danska krone, ki je vezana na evro. Danska je poleg Švedske in Velike Britanije edina med starimi članicami EU, ki ni članica območja evra. Je pa najjužnejša izmed nordijskih držav za razliko od preostalih dveh držav vstopila v mehanizem fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev valut članic do skupne evropske valute (ERM II).
Danska centralna banka je morala obrestno mero zvišati na zgodovinsko visokih 5,5 odstotka, kar seveda bremeni posojilno dejavnost domačih podjetij in gospodinjstev.
Rasmussen je napovedal tudi, da bi nov referendum o uvedbi evra na Danskem lahko izvedli leta 2011. Danci so sicer na referendumu leta 2000 s 53 odstotki glasov evro enkrat že zavrnili. Trenutne raziskave javnega mnenja po pisanju evropskega spletnega biltena EUobserver kažejo, da prevzem evra podpira izjemno tesna večina 50,1 odstotka Dancev. Danska vlada je sicer sprva nakazala, da naj bi septembra razpisala oz. napovedala niz referendumov o odpravi izvzetij, ki jih ima Danska v EU, med njimi tudi referendum o uvedbi evra na Danskem. Vendar pa je njihovim prizadevanjem hud udarec zadala zavrnitev Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem 2. junija.
Danci so leta 1992 zavrnili Maastrichtsko pogodbo, to pa so potrdili šele potem, ko so si izborili štiri izvzetja v okviru politik EU: v sodelovanju v pravosodju in notranjih zadevah v okviru prvega stebra zakonodaje EU, v obrambnem sodelovanju, pri uvedbi skupne evropske valute in izvzetje glede državljanstva EU.
Na Švedskem, kjer so vstop v evrsko območje zavrnili na referendumu leta 2003, čeprav je država v skladu z evropskimi sporazumi zavezana k prevzemu evra, kljub podobnim pritiskom na švedsko krono, zaenkrat ne razmišljajo o ponovitvi referenduma o uvedbi skupne evropske valute.
So se pa v zadnjem času zaradi finančne krize, ki je državo potisnila na rob bankrota in močno razvrednotila nacionalno valuto, močno okrepili glasovi v prid prevzemu evra na Islandiji. Po javnomnenjskih raziskavah velika večina Islandcev, 68,8 odstotka, podpira članstvo svoje države v Evropski uniji in prevzem evra. Na Islandiji so članstvu v EU dolga leta nasprotovali. Vzrok za to je predvsem zaskrbljenost, da bo Islandija zaradi skupne evropske ribiške politike izgubila nadzor nad svojim ribolovnim območjem. Islandija je leta 1994 z EU podpisala sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA), kar državi omogoča sodelovanje na enotnem trgu, ne da bi postala članica unije. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.