Kitajska in Tajvan na križišču zgodovine

Petdnevni obisk Čen Junlina je neposredni rezultat diplomatskih naporov tajvanskega predsednika Ma Jing Jeouja, ki si prizadeva izboljšati odnose med Tajvanom in Kitajsko. Chen Junlin, ki je obiskal Tajvan, je predsednik Združenja za sodelovanje čez tajvansko ožino, skupaj z njim pa je v Tajvan priotovala delegacija 60 strokovnjakov in gospodarstvenikov iz Kitajske. „Počutim se, kakor da stojim na križišču zgodovine,“ je dejal Čen Junlin in poudaril, da 23 milijonom prebivalcem Tajvana prinaša pozdrave „milijarde in tristo milijonov“ ostalih Kitajcev. V Tajvanu je kitajsko delegacijo pričakal Čin Pin Kun, predsednik tajvanske Fondacije za sodelovanje preko ožine. Obe delegaciji se bosta izogibali vsem političnim vprašanjem ter se posvetili predvsem ekonomskemu sodelovanju medd Kitajsko in Tajvanom, ki sta ločena že skoraj 60 let, od trenutka, ko je okoli 2 milijona nacionalistov pred revolucijo na Kitajskem pobegnilo na Tajvan in tam vzpostavilo svojo „vlado Kitajske.“

Kitajski in tajvanski pogajalci so se ne glede na vse politične razlike junija dogovorili za vzpostavitev „stalnih predstavništev“ na Tajvanu in v Kitajski, pri čemer pa obe predstavništvi uradno nimata statusa veleposlaništev, saj Kitajska ne priznava samostojnosti Tajvana. Kitajska še zmeraj vztraja, da je pripravljena celo s silo rešiti vprašanje ozemeljske celovitosti Kitajske, vendar le če bi Tajvan tudi formalno razglasil neodvisnost. Tajvan je 25. oktobra leta 1971 izgubil sedež v OZN, ki je bil prepuščen Kitajski, vendar še naprej vzdržuje diplomatske odnose s številnimi državami, ki ga priznavajo kot državo, česar pa Tajvanu ne priznavata ne Kitajska in ne večji del članic OZN. Celo ZDA Tajvana ne priznavajo kot državo, pač pa imajo v zvezi z odnosi s Tajvanom sprejet poseben zakon (Taiwan Relations Act 1979) ki določa, da ZDA „vzdržujejo neuradne odnose z narodom Tajvana“, saj „odsotnost diplomatskih odnosov in priznanja ne bi smela vplivati na uresničitev zakonov ki se nanašajo na Tajvan.“

Intenzivnejši stiki med Kitajsko in Tajvanom so se začeli po letu 1993, ko sta se Kitajska in Tajvan neformalno dogovorila, da sta obe državi del „ene Kitajske", nobena pa ni natančno navedla, kako razume „eno Kitajsko“. Tako si obe državi oziroma „entiteti“, ki uradno ne priznavata druga druge, različno razlagata dogovor. Dailog je nato zastal leta 1998, ker je tedanji tajvanski predsednik Li Teng predlagal, da Tajvan in Kitajska vzpostavita medsebojne odnose po modelu dveh ločenih držav. Novi tajvanski predsednik Ma Jing Jeou je zavrnil zahteve po neodvisnosti. Čeprav nasprotuje združenju s Kitajsko, si je prizadeval za tesnejše sodelovanje, ki v zadnjem času beleži veliko rast. V samo prvih devetih mesecih letošnjega leta je trgovinska menjava med Tajvanom in Kitajsko dosegla 104 milijarde dolarjev, kar je 16,7 odstotka več kot lani. Tajvanska vlada načrtuje celo gradnjo mostu, s katerim želijo povezati Kinmen, enega od otočkov, ki pripadajo Tajvanu, z mestom Xiamen na Kitajskem. Predlog pdpira tudi tajvanski predsednik, ki je Kinmen obiskal med proslavo petdesetletnice topovske bitke, ki je leta1958 potekala med celinsko kitajsko in tajvansko vojsko.

Kljub temu pa tudi na Tajvanu niso vsi zadovoljni s poglabljanjem odnosov med državama, kar so pokazali tudi številni protestniki ob visokem obisku s Kitajske. Tajvanska združenja, ki zagovarjajo neodvisnost Tajvana, so protestnikom, ki bi voditelja kitajske delegacije uspeli zadeti z jajci, obljubile celo lepe denarne nagrade.