Britanija je kokainska prestolnica Evrope

V skladu s podatki Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – EMCDDA) je število Britancev, ki uživajo kokain, v zadnjih petih letih strmo naraslo. Tako 7,7 % vseh prebivalcev Otoka v starosti od 15 do 64 let uživa kokain, in sicer 11,2 % v starosti od 15 do 24 let in 12,9 % v starosti od 15 do 34 let. Na drugem mestu po številu odvisnikov od kokaina je s 7 % Španija.

Kokain je druga najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropski uniji za kanabisom. Razširjenost uporabe kokaina je največja v starostni skupini od 15 do 34 let. V obdobju med letoma 1999 in 2005 se je v EU delež prvič zdravljenih zaradi težav s kokainom povečal z 11 na 24 % vseh novih oseb, ki se zdravijo.

Velika Britanija je na vrhu lestvice tudi po številu uživalcev ekstazija in amfetaminov. 7,3 % Britancev, starih od 15 do 64 let, je zaužilo ekstazi, 11,9 % prebivalcev Otoka v tej starosti pa je poskusilo amfetamine. V raziskavi se je pokazalo, da je v svetovnem omrežju vse več spletnih strani, kjer je mogoče kupiti drogo. Večji del takih spletnih trgovin prihaja iz Velike Britanije ali Nizozemske. Spletni trgovci na drobno v Evropi zdaj oglašujejo več kot 200 psihoaktivnih snovi, njihovo število se hitro povečuje, prilagajajo pa se tudi novim poskusom nadzora nad trgom. Vse več teh snovi posredno oglašujejo kot dovoljene, med najpogostejšimi pa poročilo navaja salvio divinorum, kratom, havajsko drevesno rožo in halucinogene gobe.

Kot pravi poročilo EMCDDA za tekoče leto, med Evropejci, starimi od 15 do 64 let, jih je 12 milijonov uživalo kokain vsaj enkrat v življenju, 11 milijonov je poskusilo amfetamine, 9,5 milijonov pa ekstazi.

Med tem sta Slovenija in Luksemburg edini državi v Evropski uniji, ki še nimata splošne raziskave o uporabi drog med prebivalci, piše v najnovejšem poročilu EMCDDA s sedežem v Lizboni. "V Sloveniji ni bilo doslej še nobene splošne raziskave o uporabi drog, vendar se to načrtuje v prihodnosti," ugotavlja poročilo.

Prav tako v Sloveniji ni znano, koliko Slovencev se zaradi vbrizgavanja drog okuži z virusom HIV ali zboli za aidsom. "Slovenija leži na balkanski poti, ki je glavna pot za tihotapljenje nezakonitih drog iz jugovzhoda Evrope v srednjo in zahodno Evropo. Poleg tega v državi delujejo kriminalne skupine, vpletene v trgovino z drogami, predvsem v tihotapljenje konoplje iz Albanije v srednjo Evropo in kokaina iz Sredozemlja v srednjo Evropo," še piše v poročilu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti.

Po količini zaseženih nezakonitih drog v Sloveniji je na prvem mestu konoplja, saj se proizvaja tudi v Sloveniji. Najbolj razširjena sintetična droga pa je, kot je navedeno v poročilu, ekstazi. V zadnjih treh letih je mogoče opaziti, da ga uživa vse več Slovencev, saj je bilo leta 2004 zaseženih 874 tablet, leta 2005 že 1309 in leta 2006 celo 2950.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ RS) je število umrlih zaradi drog v Sloveniji v obdobju od leta 1997 do 2007 naraščalo. Tako je bilo leta 1997 zabeleženo 20 smrti, lani pa že 61. Število umrlih moških je bilo okoli trikrat večje kot število umrlih žensk. V obdobju med letoma 2002 in 2006 je bilo največ smrti zaradi nedovoljenih drog v starosti od 20 do 29 let, pri čemer se je največ smrti iz starostne skupine 25 do 29 v letu 2005 premaknilo nazaj v skupino od 20 do 24 v letu 2006, kot je bilo v letu 2004.

V obdobju med letoma 2002 in 2006 je bilo največ smrti zaradi heroina, nato zaradi drugih opioidov, tem pa so sledile smrti zaradi metadona. Število smrti zaradi heroina je v zadnjih dveh letih naraslo, zaradi drugih opioidov je bilo največje leta 2004 in zaradi metadona je v zadnjih petih letih umrlo od 5 do 9 oseb na leto.

Število težav, povezanih z uživanjem kokaina, narašča tudi v Sloveniji. Po podatkih IVZ število prvič evidentiranih uporabnikov prepovedanih drog, ki iščejo pomoč v mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, narašča že od leta 2002. Kljub temu specifičnih programov, namenjenih obravnavi uporabnikov kokaina, v Sloveniji skoraj ni, piše v sporočilu za javnost IVZ.