Škof Stres: Koalicijska pogodba napoveduje oživljanje negativnega odnosa do Cerkve

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti, ki se je pojavila v koalicijski pogodbi konec preteklega tedna, zbuja med člani Slovenske škofovske konference veliko zaskrbljenost, je na novinarski konferenci dejal celjski škof Anton Stres. Kot je poudaril, to napoved razumejo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do katoliške Cerkve.

Stres je na novinarski konferenci ob seji Slovenske škofovske konference (SŠK) poudaril, da so upali, da je ta negativni odnos "že za nami, še posebej po desetletjih zelo krivičnega odnosa do Cerkve, in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene". "Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo, kot je jasno razvidno iz t.i. vatikanskega sporazuma. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela," je poudaril Stres.

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je uvodoma povedal, da so na seji škofovske konference poleg domačih škofov tudi predstavniki sosednjih škofovskih konferenc. Kot je pojasnil, so se z njimi med drugim pogovarjali o pastoralnih izkušnjah.

V nadaljevanju pa je celjski škof in podpredsednik SŠK podrobneje spregovoril o koalicijski pogodbi oziroma napovedi redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti. Kot je poudaril, je bilo v strokovnih krogih že večkrat ugotovljeno, da "slovenska ustava ne daje nobene osnove za restriktivno in sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi, ampak je tako razmerje posledica ideoloških in političnih stališč in interpretacij". Tudi mešana krovna komisija je po njegovih besedah že leta 1994 v soglasno sprejeti izjavi opredelila, da je bilo načelo ločenosti v preteklosti "ideološko obremenjeno".

Po Stresovih besedah so v SŠK upali, da bo odnos med državo in verskimi skupnostmi temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji ter da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti Cerkve od države. Ta po njegovo danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba oz. njen osnutek.

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti po mnenju celjskega škofa zbuja bojazen, da gre za "nazadovanje v smeri ponovnega izključevanja Cerkve in verskih skupnosti iz javnega življenja, omejevanja njene navzočnosti v javnosti, njenega delovanja na javnem področju, njenega zatiranja, oživljanja kulturnega boja in getoizacije Cerkve".

V SŠK zagovarjajo ureditev, ki po njegovem mnenju ni čisto nič eksotična in nič posebnega, pač pa je splošno sprejeto evropsko načelo. "Ne želimo nobenih privilegijev. Še zelo smo daleč od tistega, kar je normalno recimo na Madžarskem, na Slovaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji," je prepričan. Na področju šolstva po njegovih besedah staršem na primer ni zagotovljena pravica, da otrokom omogočijo versko vzgojo v skladu s njihovim verskim prepričanjem.

Dotaknil se je tudi finančne in gospodarske krize, o kateri je povedal, da v komisiji Pravičnost in mir v zvezi s tem pripravljajo stališče. Že sedaj pa je po njegovem prepričanju gotovo, da kriza "ponovno opozarja na nepogrešljiv pomen etičnih vrednot tudi v poslih". Ob tem je spomnil, da je komisija Pravičnost in mir že konec oktobra izdala izjavo o nevarnostih pretiranega zadolževanja, ki pa je po Stresovih besedah šla mimo medijev. (STA, bl)