Pretep menihov na Golgoti

Minulo nedeljo so se predstavniki dveh vej pravoslavne cerkve stepli v vzhodnem Jeruzalemu, na kraju, kjer naj bi bil po novozaveznih opisih križan Jezus. Jeruzalemski policisti so morali v baziliki Svetega groba oz. Božjega groba posredovati trikrat ter v lisice vkleniti dva udeleženca pretepa –  grškega in armenskega meniha. Naravo spora pravoslavnih duhovnikov pa je mogoče razumeti, če se poglobimo v zgodovino cerkve na Golgoti. 
 
Bazilika Svetega groba, imenovana tudi cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika, ki je bila po letu 135 zgrajena v starem delu Jeruzalema. Po obnovitvi cerkve leta 1555 so za cerkev izmenično skrbeli frančiškani in pravoslavne cerkve, odvisno od tega, katera skupnost je od turške visoke porte dobila mandat. Podelitev mandata je bila pogosto povezana s podkupovanjem in ostrimi prepiri. Leta 1767 je porta, naveličana stalnih prepirov, ugotovila obstoječe stanje v cerkvi – status quo – in izdala ferman, s katerim je cerkev skladno z obstoječim stanjem razdelila med verske skupnosti. Sklep je leta 1852 potrdila z drugim fermanom, s katerim so odobrili status quo in delitev je postala dokončna.

Primarni skrbniki cerkve so vzhodna pravoslavna, armenska apostolska in rimskokatoliška cerkev. Velik delež ima tudi grška pravoslavna cerkev, manjše deleže pa imajo koptska, etiopska in sirska pravoslavna cerkev. Glavni vhod ni last nobene skupnosti. Saladin je že leta 1192 skrb za vhod prepustil dvema blizu živečima muslimanskima družinama: družina Joudeh skrbi za ključ, družina Nusseibeh pa je od časov kalifa Omarja odgovorna za odpiranje vrat. Član družine Joudeh še danes dvakrat dnevno prinese ključ, potem pa nekdo iz družine Nusseibeh odklene vrata.

Čas in mesto opravljanja obredov sta v skupnih prostorih strogo določena. Vendar pa vzpostavitev statusa quo ni ustavila sporov in nasilja, ki se dogajajo na območju bazilike tudi danes. Letošnji pretep, kot poroča BBC, se je razvil zaradi menihov grške pravoslavne cerkve, ki so bili navzoči v času, ko so se armenski menihi pripravljali na slavnostni obred, posvečen križu, najdenem v šestem stoletju, na katerem naj bi bil razpet Jezus. Predstavniki armenske cerkve trdijo, da so grški menihi kršili status quo, saj med slovesnostjo ne bi smeli biti v istem prostoru kot Armenci. Medtem pa Grki trdijo, da Armenci ne bi smeli kršiti njihove pravice do nahajanja v baziliki. Jeruzalemski policisti so vernike dvakrat umirili, tretjič pa se je konflikt z neverjetno hitrostjo in močjo vzplamenel pri »nikogaršnjem« vhodu v cerkev.

Ta pretep pa še zdaleč ni edini v novejši zgodovini bazilike. Poleti leta 2002 so se v isti cerkvi stepli predstavniki etiopske in koptske egiptovske pravoslavne cerkve, ki se že stoletja prepirajo zaradi strehe bazilike Božjega groba. Egipčan je namreč premaknil svoj stol na cerkveni strehi v senco, s čimer se niso strinjali predstavniki etiopske pravoslavne cerkve, saj naj bi bil s tem kršen status quo. V pretepu je bilo poškodovanih 11 menihov, eden od njih se je zaradi poškodb znašel v bolnišnici.  

Še ena težava statusa quo je, da se noben del cerkve, ki je skupen več verskim skupnostim, ne sme preurejati brez soglasja vseh skupnosti, kar vodi k zanemarjanju, slabemu vzdrževanju in slabemu stanju zgradbe. Odnose bi bilo mogoče izboljšati s spremembo statusa quo, s čimer pa se ne strinja vsaj ena skupnost.

S podobnimi težavami se pravoslavna duhovščina spopada tudi v Betlehemu v baziliki Kristusovega rojstva. Po lanskoletnem božiču so se menihi grške pravoslavne cerkve odločili pospraviti njihovi cerkvi dodeljen predel bazilike, poleg tega pa tudi območje, ki pripada armenski pravoslavni cerkvi. Kot je tedaj o tem pisal BBC, se je okrog 15 minut duhovščina obmetavala z metlami in drugimi pripomočki, dokler se v pretep ni vmešala policija.

Posnetek ruske državne televizije iz informativne oddaje Vesti

q88iQE6_t-c