Kriza prazni restavracije
Nekoč je bilo treba v francoski prestolnici mizo za kosilo v tradicionalni, prijetni in ne predragi restavraciji zasesti najkasneje do 12.30 popoldne - po tej uri so se morali "zamudniki" zadovoljiti s kakšno "brasserie" na vogalu, z obrokom v McDonaldsu, ali pa s preprostim sendvičem. Danes je slika že skoraj povsem obrnjena. Ne le v Parizu, ampak po vsej Franciji restavracije bolj ali manj samevajo. Po nekaterih podatkih jim je letos promet padel že za 20 odstotkov. Samo v prvi polovici letošnjega leta je bilo prisiljeno vrata za vedno zapreti okoli 3 tisoč restavracij, kar je za 30 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Zaenkrat so žrtve bolj restavracije srednjega cenovnega razreda, ki ponujajo menije med 16 in 30 evri, a tudi tiste, gastronomske, za goste z globokimi žepi ne delajo več tako dobro, kot so še pred kratkim. Hudi časi torej ne izbirajo in promet pada tudi restavracijam, ki jih priporoča večina vodnikov po Parizu, kot je na primer Les Amis du Beaujolais blizu Elizejskih poljan. Od začetka leta so, po besedah lastnika, izgubili eno od petih strank. "Tu sem že več kot 20 let in obisk še nikoli ni bil tako slab. Če ne bi imel zvestih, rednih strank, bi bil že mrtev." Seveda je delež krivde za slabši promet v restavracijah nedvomno pripisati tudi protikadilskemu zakonu, ki je v Franciji v veljavo stopil februarja letos. Med lastniki in natakarji vlada slaba volja, zato se vam ob obisku mesta luči, kot romantiki radi imenujejo Pariz, kaj lahko zgodi, da vam pokažejo vrata, če ne želite naročiti predjedi ali aperitiva. Kajti ljudje se ne le izogibajo restavracijam, ampak če se že odločijo za kosilo ali večerjo zunaj, po novem naročajo manj. In tudi pri glavni jedi se, na primer, namesto zrezka in ocvrtega krompirčka, za katerega je treba v središču Pariza odšteti okoli 13 evrov, raje odločajo za "crocque" oz. zapečen sendvič s sirom po okoli pet evrov, ki ga prej kot z vinom poplaknejo z navadno vodo - iz pipe, seveda.
ZMAGOVALEC JE McDONALDS