Naslednji vrh G20 bodo pripravili do 30. aprila prihodnje leto, ko bo ZDA že vodil demokrat Barack Obama, ki na tokratnem vrhu ni sodeloval. Ameriški predsednik George Bush je dosegel, da so v dolgo skupno izjavo po vrhu dodali zavezanost svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Izjava pravi, da bodo reforme uspešne le, če bodo temeljile na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, to je spoštovanju prava, zasebne lastnine, odprte trgovine in investicij, konkurenčnosti in učinkovitem regulacijskem sistemu.
Sicer pa vrh G20 ni postregel s korenitejšimi predlogi reform, ki so jih želele evropske države, prav tako pa zaradi ameriškega nasprotovanja ni bil sprejet predlog o usklajenem sprejetju fiskalnih stimulacij za pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza, ustvarjena v ZDA, potisnila na rob recesije ali tudi čez. Voditelji G20 so se dogovorili, da so fiskalni ukrepi za pospeševanje nacionalne gospodarske rasti ustrezni, prav tako pa so priznali pomen nižanja obrestnih mer za zmanjšanje posledic finančne krize.
Britanski premier Gordon Brown je po zasedanju dejal, da so sprejeli pomembne sklepe glede trgovine, finančne stabilnosti in gospodarske rasti. Bush pa je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav je še veliko dela, ker sam vrh ne bo rešil vseh svetovnih problemov. Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost sta že v petek napovedala oblikovanje sistema za zgodnje opozarjanje na krize, kar je nato vrh G20 v svoji izjavi v soboto sprejel.
Izjava G20 pravi, da so voditelji odločeni utrditi sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti ter za sprejetje potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu. Izjava določa šest področij, ki jim je namenjena posebna pozornost. To so regulacije tistih delov finančnih trgov, ki so vplivali na poslabšanje finančne krize, ki se je začela v ZDA lani s propadanjem hipotekarnih kreditov, poglobila pa letos jeseni, ko so začele propadati finančne ustanove, ki so kredite, predelane v vrednostne papirje, kupovale in prodajale. Voditelji so se strinjali, da je potrebno povečati preglednost različnih finančnih derivativov ter reformirati načine kompenzacij vodilnim v finančnih podjetjih, ker je sedanji sistem vzpodbujal nepremišljena tveganja. Strinjali so se tudi o reviziji svetovnih računovodskih pravil ter finančnih potreb mednarodnih finančnih ustanov, kot je IMF. Voditelji G20 so se prav tako zavzeli za oblikovanje seznama posebej pomembnih finančnih ustanov, katerih propad bi lahko ogrozil svetovni finančni sistem.
Na ameriško pobudo so voditelji v izjavi odpravili vsak dvom, da bi lahko kakšno mednarodno telo prevzelo nalogo reguliranja finančnih ustanov po državah. Izjava pravi, da so regulacije odgovornost nacionalnih vlad kot prvih na obrambni črti pred finančno nestabilnostjo. Ker pa so trgi danes vse bolj globalni, je potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi regulatorji ter utrjevanje mednarodnih standardov, "kjer je to potrebno".
Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je vrh označil kot korak k rešitvi svetovne finančne krize. "Vrh je pomemben zaradi ljudi, ki so se ga udeležili. Nastaja nov gospodarski red, ki je bolj dinamičen in bolj vključujoč kot katerikoli doslej," je dejal Strauss-Kahn. Francoski predsednik, ki tudi predseduje EU, Nicolas Sarkozy je bil zadovoljen, da so na vrhu dosegli soglasje o potrebi po koordiniranih in usklajenih prizadevanjih za oživitev gospodarske rasti. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa sta pozdravila dogovor o boljši regulaciji globalnih finančnih trgov. Poettering je dogovor označil kot "dober signal" za boljšo transparentnost finančnih trgov, opozoril pa, da je treba opraviti še veliko dela.
Kitajska je pozdravila vrh kot korak k spremembam mednarodnih finančnih institucij. "Vrh bo pomagal k dvigu zaupanja mednarodne skupnosti pri ravnanju glede finančne krize in razvojnih vprašanj," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qin Gang.
Predsednik komisije Afriške unije Jean Ping je izpostavil, da bi pri prihodnjih odločitvah o mednarodni finančni arhitekturi morali poslušati tudi afriške države. "Imamo problem, saj je postala navada, da se odločitve sprejema namesto nas, ne da bi nas poslušali in da so nam vsiljene," je dejal. Predsednik Afriške banke za razvoj Donald Kaberuka je pozdravil izjave v Washingtonu, ki "gredo v dobri smeri", a tudi on je izpostavil dejstvo, da je bila Afrika iz pogovorov izključena.
Na vrhu so sodelovali voditelji ZDA, Argentine, Avstralije, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Kitajske, Francije, Nemčije, Indije, Indonezije, Italije, Japonske, Mehike, Rusije, Savdske Arabije, Južnoafriške republike, Južne Koreje, Španije, Turčije ter EU, kakor tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so IMF, Svetovna banka in ZN ter Forum za finančno stabilnost. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.