Stranke nimajo duše, imajo pa srce, pljuča in neskončna čreva

Dokler vlada ni potrjena, je tudi opozicija zgolj v osnutku. Če mislimo, da nas v državnem zboru zastopa pisana paleta poslancev, se motimo, stranke svoja opažanja vedno zožijo na izbrance. Tudi »Odmevom« zadostujejo stari znanci Branko Grims, Jakob Presečnik in Zmago Jelinčič Plemeniti. Nič hudega, ampak gre za stare in rabljene znance. Ko so se oglasili pri Slavku Bobovniku, da opravijo komentatorsko delo, se je takoj pokazalo, da televizija vedno zaslišuje tiste, ki so iz kakršnegakoli razloga prišli v studio sami.
Ves dan se lahko z mimoidočimi pogovarjam o novi vladi. Pri tem moram samo paziti, da ni med izbranimi preveč upokojencev, ti imajo čas, zato pripravijo natančne izračune, formalno jasne ugotovitve in še precej izčrpno razlagajo. To je problem: čas. Opozicijski poslanec ima sicer nekaj več časa kot pozicijski. Vendar ves čas teka po hodnikih državnega zbora, vznemirjajo ga drugi poslanci, pa uradniki, celo novinarji.
Tako je Bobovnik dobil v studio tri precej vznemirjene osebe. Ni jih vznemirilo, da je stekla lisica ugriznila kobilo in so zato kobilo že pokončali. Vznemirili so jih pa druge podrobnosti. Jelinčič zatrjuje, da profesorji nimajo kontakta s stvarnostjo. Ko predavajo, se jim vse izide, ko pa se lotijo stvarnosti, se zapletejo. Verjamemo. Poslanci niso študentje in šele čez štiri leta jih čaka ponovni sprejemni izpit. Mandatar, ki je nabral košarico univerzitetnih profesorjev, se nadvse očitno ni spraševal, zakaj naj nekdo, ki ima udobno in dobro plačano delo na fakulteti, rine v vlado. Vseeno je Borutu Pahorju uspelo. Kandidati za ministre so tu. Zato se Jakob Presečnik in Branko Grims vprašujeta, zakaj je akademik Boštjan Žekš minister za Slovence po svetu in ne minister za visoke šole in znanost. Kot da ni jasno: če si vse življenje profesor, se menda smeš naveličati študentov in univerze. Branko Grims se je seveda spraševal, zakaj mora biti minister za znanost Gregor Golobič, mož, ki je diplomiral pri štiridesetih letih. Branko Grims še vedno misli, da je biti priden in urejen vrlina. Vlada, ki je polna znanstvenikov, potrebuje vsaj na področju znanosti nekoga, ki se spomni, kako zoprn je dolgotrajen študij in v kakšno godljo spravlja človeštvo znanost. In bo morda vladanje celo poenostavil.
Trije prvi komentatorji opozicije so pogumno prebili led: zasedli so le delček Odmevov. Že posamezni odstavki v koalicijskem sporazumu štirih pozicijskih strank bi pa gladko zahtevali nekaj urne oddaje. Trije opozicijski komentatorji in Bobovnik so delovali usklajeno: v koaliciji pa so se združile štiri izjemno različne stranke. Krive so slovenske televizije! Ves čas kažejo Pahorja, Golobiča, Erjavca, Kresalovo kot da so del odbojkarske ekipe. Za vsakim od njih pa stoji stranka z deset tisoči volivcev pa seveda z desetinami odborov, komisij in drugih strankarskih notranjih organov. Stranke nimajo duše, imajo pa srce, pljuča in neskončna čreva. Čas je, da televizija za komentarje najame novinarje in morda celo kakšne strokovnjake in jih za tako početje tudi plača. Poslanci pa naj malo izprežejo. Posebno tisti, ki jih poslušamo že desetletja. Poslanci so piarovci lastnih strank, to pa ni dovolj, da bi lahko bili še objektivni ocenjevalci izjemno zapletene vlade v nastajanju. Karl Erjavec bo patrie zamenjal za smetnjake. Finci pa so zaprli nekdanjega generalnega direktorja Patrie Wiitakorpija. Televizija se trudi, da bi verjeli, kako v svetu, ki v njem živimo, kdaj pa kdaj zapirajo tudi menedžerje. Jelinčič  bo cerkvi odvzel Betnavski grad, Delo pa je kupilo Večer. Vsakdo kaj namerava!