Prva šesterica ministrskih kandidatov prestala zaslišanja v DZ

Zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi je prestala prva šesterica ministrskih kandidatk in kandidatov. S svojimi predstavitvami so večino članov pristojnih odborov prepričali Franc Križanič, Igor Lukšič, Ljubica Jelušič, Ivan Svetlik, Majda Širca Ravnikar in Zlata Ploštajner.

Odbor za finance in monetarno politiko je tako z desetimi glasovi za in štirimi proti kot ustrezno podprl predstavitev kandidata za ministra za finance Franca Križaniča. Ta je med ukrepi zoper finančno krizo predlagal razvojni preobrat, ki naj bi zagotovil povečanje konkurenčnosti in izvoza, verjetno pa bo treba spodbuditi tudi nekatere infrastrukturne projekte.

Če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, potem je Križanič kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva, je dodal.

Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je po zaslišanju kandidata za šolskega ministra Igorja Lukšiča podprl s 14 glasovi za in petimi proti. Lukšič je v svoji predstavitvi poudaril, da verjame v javno šolstvo, ki je po njegovo edino lahko pravično v smislu zagotavljanja dostopnosti.

"Prepričan pa sem, da je prav, da imamo tudi odprto možnost privatnih šol," je dodal Lukšič. Obenem je opozoril, da osebno ni nagnjen k temu, da "bi iz javnih sredstev stimulirali dodatno nastajanje novih šol". V nadaljevanju je pojasnil, da pluralizma ne razume kot obstoj več najrazličnejših šol, pač pa se mora pluralizem "dogajati v vsaki od šol".

Odbor za obrambo je z osmimi glasovi za, dvema vzdržanima in enim proti podprl predstavitev kandidatke za ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Ta je v okviru predstavitve svojega programa med drugim dejala, da bo v primeru, če se bodo dokazala nesprejemljiva ravnanja v postopku nabave oklepnikov 8X8, moralo priti do revizije postopka.

Ob tem je poudarila, da so osemkolesniki najbrž tisto, kar bomo prej ali slej "morali dobiti". Kot je dejala, si bo prizadevala, da ne bi prišlo do situacije, ko bi bilo življenje vojakov ogroženo zaradi njihove neustrezne opreme. Jelušičeva je med drugim napovedala tudi "racionalizacijo" upravnega dela na ministrstvu za obrambo. Sredstva v BDP za vojsko bi kandidatka za ministrico zmanjšala na 1,5 odstotka.

Tudi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uspešno prestal zaslišanje, saj ga je podprlo devet članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa so glasovali trije. Kot je ministrski kandidat pojasnil v svoji predstavitvi, je vloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med socialno in gospodarsko-tržno dimenzijo.

Med prioritetami in cilji ministrstva v prihodnjem mandatu je Svetlik med drugim izpostavil povečanje stopnje zaposlenosti, aktivno politiko zaposlovanja ter spremembe pokojninskega sistema. Kot pravi, bo treba v ospredje postaviti politiko aktivnega staranja oziroma podaljševanja aktivnosti prebivalstva. Poleg tega bi bilo treba v sistem reguliranega dela vključiti tudi oblike, ki danes v pokojninsko blagajno ne prispevajo, ter dodatno spodbuditi krepitev dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino pa je s 13 glasovi za in petimi proti podprl Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo. Ta je opozorila, da je intelektualno delo kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji premalo priznano in vse bolj podvrženo trgu. "Treba bo uvesti mehanizme, ki bodo omogočali varno ustvarjanje," je poudarila.

Širca Ravnikar se bo, kot je dejala, zavzemala za izboljšanje položaja kulture. V kriznem času, času "suhih krav", bo po njenih besedah treba iskati, poleg približno 18 milijonov evrov proračunskih sredstev, tudi druge vire. Te vidi predvsem v evropskih strukturnih skladih. Med prioritetami svojega dela na področju medijev pa je navedla spremembo zakona o medijih, spremembo zakona o RTVS in ureditev statusa STA. Med glavnimi koordinatami vodenja medijske politike vidi zavzemanje za novinarsko avtonomijo in umik politike iz medijev.

Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa se je predstavila kandidatka za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner, ki jo je podprlo 11 poslancev, proti ni bil nihče. Ploštajnerjeva je med drugim poudarila, da so pokrajine nujno potrebne, saj bi olajšale decentralizacijo države, ki je pri takšni raznolikosti občin, kot je v Sloveniji, velikokrat otežena.

Njeno osebno stališče, katere pokrajine in koliko bi jih ustanovili, po njenem mnenju ne more biti merodajno; pomembno je, da se o teh vprašanjih, kot tudi o vprašanjih pristojnosti in virih financiranja, takoj nadaljuje strokovno-političen dialog. Marsikaj je bilo namreč narejeno, pripravljena so tudi gradiva, ki lahko služijo kot izhodišče za iskanje izboljšav in novih možnosti, je pojasnila. (STA, bl)