Odbor DZ za gospodarstvo je z desetimi glasovi za in štirimi proti podprl predstavitev Mateja Lahovnika s področja dela ministra za gospodarstvo kot ustrezno. Kot ključni problem slovenskega gospodarstva je izpostavil obremenitev stroškov dela s prispevki, zato predlaga znižanje prispevkov za socialno varnost. Samo z znižanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili, je ocenil Lahovnik. Sam zato predlaga razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost. Znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk bi po njegovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. "Če je proračun res izravnan, potem ne vidim težav, da tega ne bi naredili," je dejal. Kot ključno usmeritev gospodarske politike v prihodnjem obdobju je Lahovnik izpostavil spodbujanje odprtega trga in konkurence.
Odbora za gospodarstvo in za zadeve Evropske unije pa sta na skupni seji podprla Mitjo Gasparija kot kandidata za ministra za razvoj in evropske zadeve. Ta si je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacije evropskih zadev in črpanja sredstev EU. Na področju razvoja je cilj Gasparija vzdržna gospodarska rast, ki jo spremljata okolju prijazno ravnanje in ohranitev socialne povezanosti. V ta namen sta po njegovih ocenah nujna celovito načrtovanje razvoja Slovenije na podlagi strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2005 in katere vir za uresničitev so evropska kohezijska sredstva, ter koordinacija dela z ministrstvi na zakonih in aktih za uresničevanje. Ob tem je napovedal posodobitev strukture črpanja evropskih sredstev.
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje pa je z 11 glasovi za in štirimi proti podprl kandidatko za ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Ta je med drugim napovedala, da bo ob prevzemu ministrstva takoj pristopila k izdajanju odločb izbrisanim, čemur so opozicijski poslanci, nasprotovali. Kresalova je med cilji dela notranjega ministrstva sicer izpostavila boj zoper gospodarsko in finančno kriminaliteto ter vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije. Kot je napovedala, se bo zavzemala tudi za boljši sistem prometne varnosti, za vzpostavitev dostopne policije, za "ustreznejše vrednotenje policijskega dela", izboljšanje delovnih odnosov ter za spremembe na področju zasebnega varovanja.
Isti odbor je zaslišal tudi kandidata za pravosodnega ministra Aleša Zalarja ter njegovo predstavitev podprl z 11 glasovi za in šestimi proti. Zalar je svoji predstavitvi poudaril, da si bo prizadeval že do konca leta doseči prekinitev sodniške stavke. Zalar se je v predstavitvi zavzel za spremembo kazenskega postopka, krepitev vloge sodnega sveta v postopku imenovanja predsednikov sodišč, uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za tožilce in sodnike ter uvedbo planiranja financiranja sodišč preko rezultatov. Zagovarja tudi reformo ustavnega sodišča v smeri njegove razbremenitve.
Odbor za promet je z 11 glasovi za in šestimi proti podprl predstavitev kandidata za ministra za promet Patricka Vlačiča kot ustrezno. Vlačič je poudaril, da so za slovensko gospodarstvo investicije v infrastrukturo v času krize ključnega pomena in se zavzel, da Slovenija postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo. Vlačič je na področju cestnega prometa izpostavil zapostavljenost državnih cest v primerjavi z avtocestami. Zatrdil je, da se bo v svojem mandatu zavzel za več proračunskih sredstev za državne ceste in za sprejetje nacionalnega programa razvoja državnih cest. S področja železniškega prometa pa je Vlačič izpostavil nujnost posodobitve železniške infrastrukture in napovedal številna vlaganja.
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je z 12 glasovi za in petimi proti tudi ocenil, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za javno upravo Irme Pavlinič Krebs ustrezna. Ob nadaljevanju nekaterih že v prejšnjem mandatu zastavljenih ciljev, kot so denimo odprta in transparentna javna uprava ali pa odprava administrativnih ovir in krepitev e-uprave, so si po besedah ministrske kandidatke zastavili tudi druge ambiciozne cilje. Enoten cilj nove vlade je namreč ustvariti takšno institucionalno okolje in okvire na področju javne uprave, ki se bo odražalo v bolj učinkoviti državi, odprti vladi, močni civilni družbi ter samoomejujoči in odzivni politiki, je uvodoma pojasnila Pavlinič Krebsova. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.