Nova dejstva v primeru Beslan

Leta 2004 je skupina teroristov na prvi šolski dan zajela 1128 talcev v osnovni šoli v mestu Beslan, ki leži v Severni Osetiji, eni od republik v sestavi Ruske federacije. Že prvi dan zajetja šole je umrlo 18 talcev – moških. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji. Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni pozneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad.

Po podatkih združenja žrtev tragedije Glas Beslana je med vdorom specialnih enot policije umrlo 12 pripadnikov varnostnih sil, 186 otrok in še 148 odraslih talcev, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih. Vendar pa se številke od vira do vira razlikujejo. Na kraju dogodka je bilo najdenih 31 trupel teroristov, eden od ugrabiteljev pa je preživel in je bil pozneje obsojen na dosmrtno ječo. Tako je uradna številka sodelujočih v zajetju 32, toda številni talci pričajo o večjem številu teroristov, od 56 do 78 ljudi.

Glavno sporno vprašanje do zdaj je bilo: kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot na zadnji dan tragedije? Oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji in odvrgle granato tako uničujoče moči, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve. Takrat je prišlo do ostrih spopadov z ugrabitelji in nato vzplamenel požar.

Ruska parlamentarna komisija je decembra 2006 v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za veliko število smrtnih žrtev pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile ubile pred dvema letoma. Poročilo se ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za smrti krivili neustrezen odziv odgovornih za varnost.

Pred dnevi pa je predsednica Glasa Beslana Ella Kasajeva nastopila v javnosti z opozorilom, da nekaj ugrabiteljev med 31 trupli še ni identificiranih in da organi pregona ignorirajo pričevanje talcev, ki pravijo, da je bilo teroristov več kot najdenih trupel. Identiteto prepoznanih ugrabiteljev so določili po prstnih odtisih, saj so imeli vsi identificirani še pred zajetjem v Beslanu policijske kartoteke.

Kasajeva je v časniku Novaja gazeta objavila fotografije identificiranih in kratke povzetke njihovih policijskih dosjejev. Iz tega gradiva je sklepala, da so bili vsi identificirani ugrabitelj aretirani in so bili tik pred sojenjem ali v preiskovalnem postopku, vendar pa je bil postopek zoper njih ustavljen. V vseh dosjejih je naveden en sam člen zakona, ki pa ne daje jasne obrazložitve, zakaj se nihče od teroristov ni znašel v zaporu in so se lahko brez ovir organizirali v skupino, ki je izpeljala zajetje talcev.

Predsednica Glasa Beslana meni, da je razlaga ena sama: »Vsi tako imenovani beslanski teroristi so bili sodelavci naše tajne policije.« Enkrat ali večkrat ujeti zaradi kaznivih dejanj so bili oproščeni v zamenjavo za sodelovanje s FSB (nekdanjo KGB). Ella Kasajeva je poudarila, da bi bilo treba vsa vprašanja o obveščevalni mreži FSB na Kavkazu zastaviti namestniku ministra za notranje zadeve Mihailu Panjkovu in nekdanjemu namestniku generalnega direktorja FSB Vladimirju Anisimovu. »Oba sta bila kot visoka svetovalca aktivno udeležena v protiteroristični akciji v Beslanu,« je zapisala Kasajeva v prispevku za časopis Novaja Gazeta, »oba sta se ukvarjala z oblikovanjem obveščevalne mreže na Kavkazu. Vendar pa nobeden od njiju ni bil zaslišan na sodišču kljub zahtevam žrtev tragedije.«

Knjižica Pravda Beslala, polna fotografij grozodejstva.