Srečanje pri hromi raci
Svetovni finančni sistem potrebuje korenito reformo, da se takšna kriza, kot jo doživljamo zdaj, ne bo več ponovila, so sklenili na svetovnem finančnem vrhu v Washingtonu voditelji 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav na svetu (G20). Čeprav temu sklepu nihče ni ugovarjal, finančne ministre, ki bodo morali do 31. marca 2009 ta splošni sklep prevesti v konkretne ukrepe, čaka zelo težko delo. Korenitih sprememb dejansko nihče ne pričakuje, ker so interesi držav preveč različni. Različne predstave imajo, kako korenita naj bo reforma, kako doseči večjo transparentnost, učinkovitejši nadzor in regulacijo finančnih trgov, o posegih države v gospodarstvo, prostem pretoku blaga in tržnem gospodarstvu.
Med članicami EU, ki je bila prek francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v vlogi predsedujočega svetu EU pobudnica vrha, vlada razkol. Precej razlik je med stališči EU in ZDA. Spet drugačne poglede imajo hitrorastoča gospodarstva, Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Želijo si predvsem več besede v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in Svetovni banki, ki ju zdaj obvladujejo ZDA in EU. Kakšni bodo sklepi naslednjega vrha, ki bo 30. aprila 2009 najbrž v Londonu in na katerem bo ZDA zastopal novi ameriški predsednik Barack Obama, je najbolj odvisno od tega, kako se bo nadaljevala finančna kriza. Če ne bodo propadle še nove banke in zavarovalnice, utegne navdušenje nad spremembami povsem splahneti, se bojijo izvedenci.
Interes ZDA je ohranitev vodilne vloge Wall Streeta