Rupel in Trekman k pravnikom zaradi neimenovanja za veleposlanika
Nekateri izmed nepotrjenih kandidatov za veleposlanike so se po poročanju slovenskih medijev obrnili na odvetniško pisarno Čeferin in jo prosili za izdelavo pravnega mnenja. Peter Čeferin sicer ni želel razkriti, za koga gre, po poročanju RTV Slovenija, Dela in Dnevnika pa naj pa bi šlo za Dimitrija Rupla in Boruta Trekmana.
Predsednik republike Danilo Türk minuli teden ni potrdil sedmih kandidatov za veleposlanika, med katerimi je tudi nekdanji zunanji minister Rupel, ki se je potegoval za veleposlaniško mesto na Dunaju. Poleg njega Türk ni potrdil še imenovanj predlaganih novih veleposlanikov v Washingtonu (Matjaž Šinkovec), Bratislavi (Aleš Balut), Berlinu (Borut Trekman), Kijevu (Andrej Benedejčič), Moskvi (Robert Kokalj) in Teheranu (Primož Šeligo). Kot ustrezne pa je ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval, in sicer za Koebenhavn, Prištino, Helsinke, Haag in Bruselj.
Kot je za Delo povedal Peter Čeferin, so neimenovani kandidati odvetniško pisarno Čeferin zaprosili za izdelavo pravnega mnenja. Tam sodijo, da v nasprotju z mnenjem vlade predsednik republike ne more odkloniti imenovanja, vsekakor pa je mogoče uporabiti pravno sredstvo zoper državo, saj neimenovani kandidati po mnenju Čeferina izpolnjujejo pogoje, skladno z zakonom.
Za Dnevnik je Čeferin povedal, da bodo mnenje izdelali v naslednjih dneh. "Ker je opravljanje zunanjih zadev v pristojnosti vlade in ne v pristojnosti predsednika republike, soglašamo z mnenjem ustavnopravne teorije, da vsebinska presoja primernosti kandidata za veleposlanika ni v skladu z reprezentativno funkcijo predsednika republike. Po drugi strani pa bi odrekanje pravice do sodnega varstva zavrnjenim kandidatom pomenilo kršenje te istoimenske ustavne pravice," je dodal.
Dnevnik pa je omenil tudi pravno mnenje o postavitvi veleposlanikov, ki ga je za MZZ izdelal pravni strokovnjak Igor Kaučič. V njem med drugim navaja, da kandidat za veleposlanika ne more doseči postavitve za veleposlanika s pomočjo sodne odločbe. Prav tako nimajo neizbrani kandidati za veleposlanika možnosti sodno izpodbijati stališč predsednika republike o zavrnitvi podpisa ukaza o postavitvi.
V zvezi z Ruplovo veleposlaniško kandidaturo se je v minulih dneh postavljalo vprašanje, ali se bo kljub Türkovi odločitvi predstavil pred odborom DZ za zunanje zadeve. Nekdanji zunanji minister je bil namreč še edini od trinajstih imenovanih veleposlanikov, ki se pred matičnim odborom DZ še ni predstavil.
Predsednik OZP Ivo Vajgl je že povedal, da Ruplove predstavitve ne bo. Kot je dejal za Dnevnik, zato, "ker očitno obstajajo v zvezi s tem imenovanjem odprta vprašanja in stališče predsednika države, ki je dal vedeti, da predloga ne bo podpisal". Vajgl se ne zavzema za to, da bi po hitrem postopku spremenili zakon o zunanjih zadevah, čeprav se strinja, da so bile nekatere spremembe zakona sprejete prenaglo.
Spremembe zakona o zunanjih zadevah je v soboto napovedal premier Borut Pahor, ki ima glede imenovanja veleposlanikov drugačno mnenje kot Türk. Vlada naj bi o veleposlanikih razpravljala v četrtek, o tem, kako čim hitreje rešiti ta problem, pa naj bi se bili v ponedeljek zvečer Pahor, Türk in novi zunanji minister Samuel Žbogar pogovarjali po sprejemu, ki ga je predsednik republike pripravil za člane nove vlade. (STA, bl)