Še pomnite, tovariši?

Za proizvodnjo avtomobilov so se delavci takratnih Zavodov Crvena Zastava odločili na zgodovinskem referendumu. 26. avgusta 1953 je za razširitev proizvodnje na avtomobile glasovalo kar 96 odstotkov zaposlenih. Leto dni pozneje so po novi zgodovinski odločitvi sklenili pogodbo z italijanskim avtomobilskim mogotcem Giovannijem Agnellijem in začeli sestavljati prvi licenčni Fiatov avtomobil Fiat AP-55, znan kot campagnola. Najbolj prodajan in najbolj znan model, ki so ga proizvajali v kragujevški tovarni pa je gotovo Zastava 750 – fičo, inačica originalnega modela Fiat 600. Fiča so izdelovali samo v Jugoslaviji, v tujini je bil neprimerno bolj popularen njegov manjši brat Fiat 500 – cinquecento.

Naslednja revolucija na področju jugoslovanskega avtomobilskega trga je bil model Zastava 101. Stoenko so razvili na osnovi Fiatovega avtomobila 128, na evropskem tržišču sicer neuspešnega. Za stoenko so zlobni jeziki trdili, da je na njej jugoslovanski samo pokvečen zadek. Za vrstni red pri naročilu tega avtomobila se je v 70-ih letih čakalo po več dni. V vrstah, v kakršnem koli vremenu. Za povrhu pa so bodoči lastniki morali na večdnevno potovanje v Kragujevac, kjer so vozilo lahko prevzeli. Če so imeli srečo. Še večja sreča je bila, če so na koncu dobili vozilo v očesu všečni barvi.

Naslednja prelomnica v zgodovini kragujevške tovarne je bilo leto 1981, ko so začeli proizvajati yuga. Verjeli ali ne, na osnovi Fiata 127. Takrat je Zastava Automobili zaposlovala 48 tisoč delavcev in spadala med srednje velika avtomobilska podjetja v Evropi. Yugo se je uspešno prodajal tudi v Grčiji in v ZDA. 1985. so denimo preko luže izvozili kar 150 tisoč avtov vrste yugo america. Model se je proslavil tudi v nekaterih hollywoodskih filmih, vendar je po večini igral negativno vlogo.

Po razpadu Jugoslavije je začela razpadati tudi Zastava. Z ukinitvijo carin so njeni avtomobili postali nekonkurenčni, končni udarec pa je tovarna doživela med Natovim bombardiranjem leta 1999. Proizvodnja se je sicer nadaljevala, vendar je dovolj zgovoren podatek, da tovarne ne ogrevajo že zadnjih 16 let. Za to so se, ironično, odločili delavci sami, saj so imeli zaradi tega nekoliko višje plače.

Neposredno ali posredno danes skoraj ves bivši Zavod Crvena Zastava, z izjemo tovarne orožja, nadzorujejo Italijani oziroma Fiat.

Ukinitev proizvodnje vseh Zastavinih modelov in vzpostavljanje proizvodnje novih, Fiatovih, je posredno vplivalo tudi na izid majskih parlamentarnih volitev v Srbiji. Na kragujevškem območju je predvolilna koalicija Za evropsko Srbijo, pod vodstvom predsednika Borisa Tadića, po sklenitvi pogodbe s Fiatom požela enega večjih uspehov.

V podjetju Zastava Automobili, ki bo predvidoma dokončno ugasnilo prihodnje leto, je trenutno zaposlenih nekaj več kot 3000 delavcev. Povprečna starost zaposlenih je 48 let, Fiat za zdaj še čaka z anketiranjem za morebitno zaposlovanje le-teh. Srbska vlada, ki je sklenila dogovor s Fiatom, se je problema zavedala. Zato je pripravila poseben socialni program. Za vse tiste, ki so zaposleni 35 let, je na voljo po 3500 evrov odpravnine. Če sprejmejo ponudbo, se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje in do izpolnitve zahtevane delovne dobe dobivajo še po 26.000 dinarjev oziroma cca. 300 evrov mesečnih dohodkov, kar se ne razlikuje od trenutne plače. Ta program lahko izkoristi tretjina zaposlenih, ki od petka, 21. novembra, ko je bil uradno izdelan zadnji Zastavin avtomobil – Skala, naslednica stoenke, delajo le še rezervne dele. Dovolj jih mora biti za naslednjih sedem let.

Zadnji proizvodi – Yuga Koral in Florida ter Skala – uradno niso naprodaj, vendar nekateri poznavalci srbskih razmer menijo, da le zato, da bi jim dvignili ceno. Za zadnji Yugo Koral, ki je sicer stal manj kot 4000 evrov, so menda že dobili ponudbo za 50 tisoč evropskih tisočakov. V Zastava Automobilih zagotavljajo, da bodo zadnja tri vozila dobila častno mesto v Zastavinem muzeju, ampak – pustimo se presenetiti.