Rupel bo tako svetovalec v kabinetu predsednika vlade, z imenovanjem pa se je strinjal tudi novi zunanji minister Samuel Žbogar, je pojasnil Pahor. Dodal je, da so njegovo odločitev o imenovanju Rupla na vladi sprejeli "brez nasprotovanja". Pahor je pojasnil še, da je o svetovalcu za zunanjo politiko razmišljal že zadnjih 14 dni in da njegova odločitev, da izbere Rupla, ni povezana z aktualnimi dogodki, kot je na primer zavrnitev Rupla za veleposlanika na Dunaju s strani predsednika države Danila Türka. Glede na to, da je Türk pred dnevi pojasnil, da Rupla za veleposlanika ne bi imenoval, ker mu ne zaupa, pa je Pahor pojasnil, da spoštuje predsednikovo odločitev, a hkrati pričakuje, da bo tudi on njegovo. Iz Türkovega urada so medtem sporočili le, da "predsednik republike ne komentira kadrovskih odločitev predsednika vlade".
Pahor je sicer nakazal, da z njegovo odločitvijo ne bodo zadovoljni vsi. "Rad bi videl ministra s tako dolgim opusom, da nekdo ne bi bil s čim nezadovoljen," je dejal premier. "Imamo različne poglede (...), vendar smo v obdobju, ko je od najvišjih predstavnikov v državi potrebno pričakovati, da bodo v ljudeh iskali tisto, kar je najboljše," je poudaril. Podobno je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali kot premier države lahko zaupa človeku, ki je za lastni interes pripravljen tožiti državo - Rupel naj bi namreč zaradi zavrnitve za veleposlanika napovedoval tožbo. Sicer je dodal, da z Ruplom nimata posebnega odnosa in da imata tudi različna mnenja o določenih stvareh, a kljub temu menita, da se lahko pri za Slovenijo pomembnih zunanjepolitičnih korakih dopolnjujeta, zato sta se dogovorila za sodelovanje. Na drugi strani pa je Pahor zagotovil, da bo naloga Rupla zgolj svetovanje predsedniku vlade o zadevah, ki jih bo obravnavala vlada. Gre za to, da naj bi ga omenjena svetovalca - tako za zunanjo politiko kot za nacionalno varnost - do določene mere razbremenila, da bi se lahko sam posvetil prioritetam, kot je v tem trenutku gospodarska kriza, je pojasnil Pahor.
Nikakor pa Rupel ne bo posegal v pristojnosti zunanjega ministra, je zagotovil Pahor. V tej luči je ponovil, da imamo v državi "omejeno število talentov". "Zakaj bi se odrekli človeku, ki ima v žepu telefonske številke vseh pomembnejših državnikov," je menil premier.
V zvezi z vprašanjem veleposlanikov se je vlada danes seznanila tudi z namero zunanjega ministrstva, da pripravi predlog sprememb in dopolnitev zakona o zunanjih zadevah, vključno z določili o postopku izbire veleposlanikov, je dejal Pahor. Pri tem je pojasnil, da novela zakona nikakor ne bo šla v smer, da bi znova omogočili politično kadrovanje na veleposlaniška mesta, vendar bo šla proti temu, da bi Sloveniji kar najbolje omogočila uresničevanje zunanjepolitičnih ciljev. V tej luči je napovedal, da bo predlagal uvedbo institucije "letečega veleposlanika", ki bi bil sicer akreditiran kot veleposlanik v neki državi, a bi imel sedež v Ljubljani in bi tako svojo službo opravljal s sedeža zunanjega ministrstva. Na ta način bi morda lahko zmanjšali stroške slovenske diplomatske mreže, ki so po Pahorjevem mnenju relativno visoki za tako majhno državo, kot je Slovenija.
Premier je med drugim še povedal, da je vlado danes o svojem sredinem obisku pri Slovencih v Trstu seznanil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Pri tem je Pahor pojasnil, da se je tudi sam pred dnevi na srečanju s predstavniki manjšine v Italiji seznanil z njihovimi stališči glede načrtov italijanske vlade po ukinjanju sredstev za manjšino. Pri tem vprašanju "gre za relativno majhna, a neizogibno potrebna sredstva za delovanja manjšine," je menil Pahor in da gre za sredstva, ki jih mora Italija manjšini zagotavljati tudi v okviru mednarodnih obveznosti. "In Slovenija bo naredila vse, da bodo te obveznosti spoštovane," je poudaril premier, na drugi strani pa zagotovil, da varčevalni ukrepi na slovenski strani zagotovo ne bodo prizadeli italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.
Z odločitvijo premiera Boruta Pahorja, da imenuje Dimitrija Rupla za svojega zunanjepolitičnega svetovalca, se odpirajo vprašanja, kdo bo vodil slovensko zunanjo politiko, so ugotavljali tudi udeleženci oddaje Trenja na Pop TV. Gledalci se sicer s Pahorjevo potezo odločno niso strinjali - proti jih je bilo kar 79 odstotkov. Predsednik parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora (OZP) Ivo Vjagl je izrazil upanje, da se bo Pahorjeva odločitev izkazala za pravilno, upa pa tudi, da ga Pahor vendarle "ne bo poslušal preveč nekritično (...) ker je bilo Ruplovo vodenje zunanje politike slabo".
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.