Slovenski vojaki v Afganistanu
Sodeč po nedavnih televizijskih posnetkih, ki so jih prenašale domače televizijske postaje, se nam afganistanska vojna vedno bolj približuje in sicer v obliki medijskih poročil o bombnih napadih v provinci Herat, kjer je nameščenih 66 slovenskih vojakov. To, še do nedavnega precej mirno provinco na zahodu Afganistana, so prej tovrstne novice obšle v širokem loku, toda zaradi vedno bolj razpadajoče varnostne situacije v državi zdaj postajajo stalnica. Talibani so v zadnjih dveh letih izjemno napredovali in potolkli tudi nekatere najbolj pesimistične napovedi o njihovi 'vrnitvi'. K temu je paradoksalno še največ pripomogel Nato sam, ki s svojim nediskriminatornim pobijanjem civilistov širi sovraštvo proti samemu sebi. Afganistan je namreč država, v kateri je krvno maščevanje nekaj povsem običajnega. In nujnega. Velikokrat se zgodi, da so talibani pravzaprav edini, ki afganistanske vasi lahko zaščitijo pred kriminalnimi tolpami ter vdori Natovih vojakov, piše britanski politični analitik pakistanskega rodu, Tariq Ali v svoji novi knjigi, Dvoboj. In večja ko je njihova popularnost med običajnimi ljudmi, močnejši so. Popularnost pa jim raste. Zaenkrat nadzorujejo številne province na JV, J in JZ Afganistana, njihovo prisotnost pa je moč čutiti v celi državi in dogajanje v Heratu to potrjuje.
Vendar saj ne gre zgolj za talibane. Vlada, ki ji predseduje Hamid Karzai, spravlja Natove voditelje ob živce zaradi svoje endemične skorumpiranosti in nepripravljenosti, da bi vsaj poskušala efektivno vladati državi. Predsednik Karzai ima med ljudmi vzdevek 'župan Kabula', obkrožajo pa ga vojni zločinci in kralji opija. Karzai pač ni imel veliko izbire pri sestavljanju prve prehodne in druge izvoljene vlade; da bi ohranil krhko ravnovesje odnosov med voditelji različnih klanov, je državno administracijo razdelil med njih. Nikoli obsojeni vojni zločinec iz Herata, Ismail Khan je denimo dobil v svoje roke ministrstvo za energijo, kar priča predvsem o tem, da je eden izmed pomembnejših klanovskih voditeljev v Afganistanu. Zaradi skorumpiranosti na najvišji ravni in kaosa na terenu v državi cveti pridelovanje drog, konkretno opija ter heroina, ki je namenjen predvsem izvozu v tujino. Afganistanski opija predstavlja veliko večino vsega opija na svetovnem trgu. Ena izmed pomembnejših provinc izvoza opija ter heroina je prav Herat, iz katerega mamila potujejo v Iran in od tam naprej prek Turčije proti zahodnemu svetu. Ismail Khan je osumljen, da direktno profitira od trgovine z drogo.
V senci vsega tega kaosa in vojnih spopadov prihajajo iz Afganistana poročila o najhujših kršitvah človekovih pravic in splošnem obupu med ljudmi. Žrtve prikritega nasilja so največkrat ženske in mlada dekleta, ki so ponavadi prisiljene v poročne zveze, v katerih so potem maltretirane celo življenje. Provinca Herat pri tem ni izjema in o tem smo v Mladini letos že poročali (glej spodaj). Ker se slovenski vojaki nahajajo v provinci Herat, kjer torej opravljajo svoje naloge v okviru sodelovanja Slovenije znotraj zveze Nato, smo jih hoteli vprašati o stvareh, ki konkretno zadevajo zgoraj izpostavljene teme. Naša vprašanja jih niso dosegla v Heratu, temveč so nanje odgovorili na ministrstvu za obrambo v Ljubljani.
-----------------------------------------
Znano je, da se varnostna situacija v Afganistanu poslabšuje, kar je razvidno tudi v provinci Herat. Ali se skladno s tem spreminjajo tudi naloge/pristojnosti slovenskih vojakov v tej provinci?
V provinci Herat je močno prisotna trgovina z opijem. Herat tudi velja za eno izmed bolj problematičnih provinc v Afganistanu, kar zadeva trgovino z drogami. Zanima nas, ali so sile zveze Nato (vključno z našimi vojaki) na kakršenkoli način vpletene v boj proti drogam v provinci Herat?
Ali med zvezo Nato in Ismailom Khanom, enim izmed lokalnih voditeljev v Heratu, med drugim tudi osumljenim trgovanja z drogami, poteka kakršnokoli sodelovanje? Oziroma širše, kakšno je sodelovanje z lokalnimi oblastmi v tej provinci?
V Heratu se po poročanju mednarodnih humanitarnih organizacij še vedno dogajajo številne kršitve človekovih pravic. Ali ima zveza Nato kakršnakoli pooblastila, da te kršitve bodisi preprečuje bodisi sankcionira?
Ena izmed bolj zaskrbljujočih situacij v Heratu so nedvomno naraščajoči primeri samozažiganja žensk, ki na takšen način demonstrirajo svoje osebne življenjske stiske, v katere so potisnjene (skozi prisiljene poroke, denimo). Ali se zveza Nato v Heratu spopada s tem problemom?
Kakšna so vaša predvidevanja v zvezi z varnostno situacijo v Heratu za prihodnje leto?