Gospodarska rast v Sloveniji se umirja, a ne bo negativna

Gospodarska rast v Sloveniji niti letos niti prihodnje leto ne bo negativna. "Lahko se bo še bolj umirila in se približala napovedim Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o dvoodstotni rasti prihodnje leto," je možnost recesije v Sloveniji ocenil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Razmere na svetovnih trgih in posledično v Sloveniji se močno poslabšujejo, kar dokazujejo tudi iz tedna v teden bolj pesimistične napovedi gospodarskih gibanj mednarodnih ustanov. Umarjeva pričakovanja iz jesenske napovedi, ki je bila objavljena v začetku oktobra, o gospodarski rasti (letos 4,8 odstotka, 2009 3,1 odstotka) in inflaciji (letos 5,3 odstotka, 2009 3,6 odstotka) po Vasletovih besedah "trenutno že držijo".

"Statistični urad bo prihodnji teden objavil podatek o gospodarski aktivnosti Slovenije v tretjem četrtletju, takrat bomo razmislili, ali so te spremembe že res tako velike, da je potrebno ažurirati našo napoved," je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi novembrske številke publikacije Umarja Ekonomsko ogledalo pojasnil Vasle. Težko ocenim, ali se bo to zgodilo še letos, odvisno je od dinamike dela vlade, ki se mora seznaniti z morebitno prenovljeno napovedjo, je dejal.

Novembrska medletna inflacija je znašala 3,1 odstotka. "Trendi padanja cen nafte se nadaljujejo, kar se bo decembra preneslo v slovensko inflacijo, tako da bi bila lahko ob koncu leta še nižje," je dejal Vasle. K umirjanju inflacije poleg nafte prispevajo tudi nižje cene hrane in umirjanje gospodarske aktivnosti, je poudaril.

Letos po njegovih besedah v Sloveniji ne pričakujemo deflacije, to "bo še vedno inflacija med dvema in tremi odstotki". V primeru nadaljevanja hitrega umirjanja cen nafte je opozoril na pazljivost, saj nihaj inflacije navzdol ne bo posledica spremenjenih ekonomskih politik in tako dolgoročno vzdržen.

"Če bi se takšna gibanja nadaljevala v prihodnjem letu in bi sovpadala z nadaljnjim umirjanjem gospodarske rasti, lahko pričakujemo, da bo inflacija v Sloveniji in celotnem evropskem prostoru zanihala pod cilj ECB, to je dva odstotka," je poudaril. Menil je, da se Fed in ECB "počasi približujeta območju, ko zgolj z znižanjem obrestne mere ne bo mogoče doseči zaželenih učinkov", ter poudaril potrebo po usklajeni akciji vseh ekonomskih politik za ublažitev posledic finančne krize.

Glede na ostale države evrskega območja so razmere v Sloveniji "daleč od tega, da bi bile med najslabšimi". Takšnemu stanju v gospodarstvu je po njegovem mnenju treba prilagoditi tudi hitrost ukrepanja. "V tem trenutku ni potrebna naglica pri pripravi ukrepov, bolj smiselno je, da se skrbno pretehta in naredi analize in simulacije v okviru ministrstev ter pripravi paket, ki bo konsistenten in pravilen odgovor na izzive, ki čakajo Slovenijo v naslednjih mesecih," je menil.

Od najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije sta v recesiji Nemčija in Italija, vsi kazalci aktivnosti v slovenskem gospodarstvu kažejo navzdol, je poudaril Vasle. Rast izvoza se je v tretjem četrtletju precej umirila, proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je celo zmanjšala. Umirjanje se kaže tudi v gradbeništvu in trgovini, čeprav se je rast ohranila, je nanizal dejstva Vasle.

Kazalnik gospodarske klime je bil novembra najnižje po letu 1995. Pričakovanja podjetniškega sektorja, predelovalnih dejavnosti in potrošnikov v tem trenutku niso spodbudna, je dejal Vasle.

Na trgu dela se učinki umirjanja gospodarske rasti kažejo z zamikom, a se je število registriranih brezposelnih oktobra povečalo bolj kot v enakem obdobju lani, kar "je že lahko posledica konjunkturnih razlogov".

Plače kažejo prve znake umirjanja v zasebnem sektorju, ki so povezani z umirjanjem gospodarskih aktivnosti. V medletni primerjavi pa je skupna dinamika zaznamovana z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju. "Pričakujemo, da bo v medletni primerjavi rast plač v javnem sektorju ob koncu leta presegala rast plač v zasebnem sektorju in tudi rast produktivnosti," je dejal. (STA, bl)