Cheney odkrito tudi o mučenju zapornikov
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v enem redkih televizijskih intervjujev povedal, da bi ZDA napadle Irak tudi, če bi jim obveščevalne agencije poročale, da v Iraku ni orožja za množično uničevanje.
V pogovoru za televizijo ABC je na komentar o mnenju nekdanjega političnega stratega Bele hiše Karla Rovea, da ZDA ne bi šle v vojno proti Iraku, če obveščevalne agencije ne bi opozarjale na grožnjo orožja za množično uničevanje, odgovoril, da se s tem ne strinja. Cheney je prepričan, da so se obveščevalne agencije zmotile le glede tega, da Irak ni imel "zalog" tovrstnega orožja, imel pa je zmogljivosti za njegovo proizvodnjo. Cheney je ob tem zatrdil, da je bila odločitev za vojno potrebna, ker je svet danes brez iraškega diktatorja Sadama Huseina na boljšem.
Cheney je v daljšem pogovoru govoril tudi o novoizvoljenem ameriškem predsedniku Baracku Obami in menil, da je sestavil dobro ekipo za nacionalno varnost. Dejal je, da si z Obamo nista blizu, ker je on liberalec, sam pa je konservativec, vendar pa naj bi bila zamisel, da obdrži republikanca Roberta Gatesa na položaju obrambnega ministra odlična. Newyorške senatorke Hillary Clinton sicer sam ne bi imenoval za državno sekretarko, vendar jo je označil za trdno, pametno in delavno ter menil, da se lahko izkaže kot prava izbira. Glede generala Jamesa Jonesa je Cheney prepričan, da bo učinkovit svetovalec za nacionalno varnost.
Cheney je priznal, da so ga teroristični napadi 11. septembra 2001 zelo spremenili in vplivali na njegovo delo. Povedal je, da se je po napadih osredotočil na obrambo nacije in izrazil mnenje, da so bile politike in programi, ki jih je priporočal, dobri. Prihajajoči Obamovi administraciji je odsvetoval odpravo programov, ki so namenjeni zaščiti Američanov. Glede zapora za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi je Cheney menil, da mora ostati odprt do konca vojne proti terorizmu. Na vprašanje, kdaj bo te vojne konec, pa je odgovoril: "Ne vem, nihče ne ve". Cheney je o Guantanamu govoril s prepričanjem, da ameriška vojska ni sposobna narediti napake in da so vsi osumljenci, od katerih večina niti še ni bila obtožena, kaj šele obsojena, krivi terorizma. Povedal je, da bi bila izpustitev ujetnikov nevarna za ZDA, ker je njihov cilj še vedno pobijanje Američanov. Glede mednarodnih kritik je dejal, da ne pozna države, ki bi tako lepo skrbela za zaprisežene sovražnike.
Glede posebnih zasliševalskih postopkov proti terorističnim osumljencem pa je Cheney naravnost priznal, da je bil med tistimi, ki so odobrili tako imenovano metodo vodnega deskanja, ko ujetnika privežejo na desko, mu pokrijejo glavo in zalivajo z vodo, da mu vzbudijo občutek utapljanja. Pravni komentator televizije MSNBC Jonathan Turley je menil, da bi morali Cheneyja zaradi tega preganjati zaradi vojnih zločinov. Turley je pojasnil, da je tak način zasliševanja po ameriškem pravu mučenje, saj so zaradi tega po drugi svetovni vojni preganjali japonske zasliševalce. Metodo je sicer uporabljala že španska inkvizicija in je tudi po Cheneyjevih besedah zelo učinkovita. Povedal je, da je bila ta metoda ustrezen način za pridobivanje informacij od obtoženega glavnega organizatorja napadov 11. septembra 2001 Kalida Šejka Mohameda.
Na vprašanje, ali je sam odobril to tehniko, je Cheney odgovoril, da se je programa zavedal in da je sodeloval v procesu odobritve, ko so prišli vprašati iz obveščevalne agencija Cia, ali je to dovoljeno. Po Cheneyjevih besedah so pred tremi ali štirimi leti vse informacije o mednarodni teroristični mreži Al Kaida prišle iz enega samega vira, od Kalida Šejka Mohameda. "Prizadevanja so bila zelo uspešna in rezultati govorijo sami zase," je zatrdil Cheney. (STA, mh)