EP za postopno ukinitev odstopanj od 48-urnega delovnega tedna

Evropski parlament je sprejel več dopolnil k predlogu sprememb direktive o delovnem času, o katerem so članice EU dogovor dosegle junija. Dopolnila med drugim predvidevajo postopno ukinitev odstopanj od 48-urnega delovnega tedna in vključitev pripravljenosti v delovni čas. O direktivi bo tako potreben spravni postopek med parlamentom in Svetom EU. V okviru spravnega postopka imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem tednov pa imata, da dogovor potrdita.

V skladu sprejetimi dopolnili naj bi bil tako delovni teden omejen na največ 48 ur, že obstoječa odstopanja od 48-urnega tednika - zdaj jih ima 14 držav članic - pa postopoma odpravljena v treh letih. Za dopolnilo, ki predvideva postopno ukinitev odstopanj, je glasovalo 421 poslancev.

Poslanci so izglasovali tudi druga dopolnila k predlogu držav članic. Tako so podprli predlog, da se vsa dežurstva, tako aktivna kot neaktivna, štejejo v delovni čas. Predlog držav članic je bil, da se t.i. neaktivno dežurstvo oz. stanje pripravljenosti ne šteje v delovni čas.

Kompromisno stališče, ki ga je junija sprejel Svet EU, je predvideval možnost neuporabe določil o omejitvi delovnega tedna. Če ni omejitev v kolektivnih pogodbah, bi lahko zaposleni na teden delali do 60 ur, če ni s kolektivno pogodbo oziroma sporazumom socialnih partnerjev določeno drugače; oziroma 65 ur, če kolektivna pogodba ne obstaja in če se neaktivni del dežurstva šteje v delovni čas.

Dopolnila je predlagal odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in v veliki meri ponavljajo že znano stališče parlamenta. Evropski parlament se je maja 2005 namreč v prvi obravnavi zavzel za postopno odpravo (v roku treh let) vseh odstopanj od maksimalnega 48-urnega tedenskega delovnika, odbor pa se je nedavno med drugim zavzel tudi za vključitev celotnega dežurstva v delovni čas. Za sprejetje posameznih dopolnil je bila potrebna kvalificirana večina 393 poslancev.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so različno glasovali glede dopolnil k predlogu sprememb direktive. Mihael Brejc (EPP-ED/SDS), Romana Jordan Cizelj (EPP-ED, SDS), Ljudmila Novak (EPP-ED, NSi) in Lojze Peterle (EPP-ED, NSi) podpirajo predlog Sveta EU in so tako proti dopolnilom, ki predvidevajo ukinitev odstopanj od 48-urnega delovnika. Upajo, da bodo v spravnem postopku upoštevali življenjske razmere vseh. Obenem opozarjajo, da gre za začetek predvolilne kampanje pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.

Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) in Jelko Kacin (ALDE/LDS) iz skupine liberalcev (ALDE) ter poslanec socialistov (PES) Aurelio Juri (PES/SD) so po drugi strani podprli dopolnila k predlogu, saj so za dosledno omejitev delovnega tedna na 48 ur in vključitev neaktivnega dežurstva v delovni čas. Menijo tudi, da bo takšna odločitev koristila delavcem.

Kompromis o direktivi o delovnem času je bil realističen in v spravnem postopku bo težko doseči kaj več od tega, je po zavrnitvi direktive v Evropskem parlamentu poudaril minister za delo Ivan Svetlik in obžaloval, da kompromis ni bil potrjen. "V tem smislu moramo voditi realno politiko," je opozoril in spomnil na položaj zdravnikov v Sloveniji.

Francoski minister za zaposlovanje Xavier Bertrand, ki je vodil zadnje zasedanje ministrov, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko pod francoskim predsedstvom, in komisar za zaposlovanje, enake možnosti in socialne zadeve Vladimir Špidla sta danes poudarila, da "status quo ni sprejemljiv". "Stvari so jasne, stališča so jasna, vztrajamo pri skupnem stališču iz Luksemburga junija letos," je poudaril Bertrand. Nov kompromis v okviru spravnega postopka je po njegovem mnenju sicer mogoč, a težko dosegljiv.

Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da zavrnitev sprememb direktive o delovnem času v Evropskem parlamentu za Slovenijo ne bo imela neposrednega vpliva. Obenem poudarjajo, da v trenutnem kriznem obdobju ne vidijo potrebe po daljšanju delovnega časa, temveč se gospodarstvo srečuje z vprašanjem krajšanja delovnega časa. Po navedbah GZS je tematika delovnega časa urejena v zakonu o delovnih razmerjih, za zdravniško službo pa je tematika delovnega časa urejena v posebnem zakonu, zakonu o zdravniški službi.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so odločitev Evropskega parlamenta pozdravili. Kot meni predsednik ZSSS Dušan Semolič, bi predlog direktive "zelo negativno vplival na zdravje in varnost delavcev". Semolič je še zapisal, da so zato ponosni na sodelovanje sindikata v torkovih demonstracijam proti predlogu direktive o delovnem času v Strasbourgu, na katerih "smo se skupaj z drugimi sindikati borili, da se pravice evropskih delavcev ne bodo zmanjšale".

Sedaj veljavna direktiva o delovnem času je iz leta 1993 in je bila dopolnjena leta 2000. Velika Britanija že od samega začetka uveljavlja odstopanje od omejitve delovnega tedna na 48 ur, in če je bila še leta 2000 edina članica z izjemo, jo je leta 2008 v svojih zakonodajah omogočalo že 14 držav. Slovenija v svoji zakonodaji omogoča podaljšanje delovnega tedna na največ 56 ur, vendar le v primerih, kadar so delovne ure razporejene neenakomerno skozi teden. (STA, mh)