Ruske ladje na Kubi
Skupina ruskih bojnih ladij na čelu z ruskim rušilcem "Admiral Čabanenko", ki je v petek priplula na Kubo in bo v Havani ostala do torka je vzbudila veliko zanimanje tudi med ameriškimi mediji. Gre namreč za prvi primer vplutja ruskih ladij od obdobja Sovjetske zveze, v času za ves svet nevarne kubanske raketne krize leta 1962.
Odgovor zaradi Gruzije
"Admiral Čabanenko" je ob priplutju na Kubo v petek izstrelil pozdravnih 21 strelov, s kopnega pa mu je z enako salvo odgovorilo kubansko topništvo. Tiskovni predstavnik ruske mornarice Igor Digalo je potrdil, da se bodo poveljniki ruskih ladij srečali s kubanskimi mornariškimi poveljniki, ruski mornarji pa so položili vence pred spomeniki kubanskemu voditelju Jose Martiju ter pred spomeniku sovjetskim vojakom. Obisk ruskih ladij je po oceni kubanskega generala Arnalda Tamaja Mendeza “primer zgodovinskih odnosov med ljudstvi in oboroženimi silami držav.” Mendez je bil tudi prvi kubanski astronavt, ki je v vesolje poletel leta 1980, na krovu vesoljske ladje Sojuz-38.
Rušilec "Admiral Čabanenko" je sicer skupaj s križarko "Peter Veliki" in eskadro pomožnih ladij v Karibskem morju že nekaj tednov, največ pozornosti pa je pritegnil ob skupnih venezuelsko-ruskih vojnih vajah. Kmalu zatem je rušilec odšel še na eno pot – skozi Panamski kanal. Tudi ta plovba je imela velik simboličen pomen, kajti doslej še nobena ruska oziroma pred tem sovjetska vojna ladja ni preplula te najkrajše poti med Atlantikom in Pacifikom skozi Panamski prekop, ki je bil najprej pod nadzorom ZDA, nato pa pod nadzorom panamske vlade, ki je v tesnih odnosih z ameriško administracijo. Po obisku nekdanje ameriške vojaške baze Rodman se je “Admiral Čabanenko” vrnil nazaj v Atlantik in obiskal pristanišče El Bluff na atlantski obali Nikaragve. V tridnevnem obisku so z ladje na kopno prepeljali večjo količino humanitarne pomoči za Nikaragvo – predvsem zdravila, računalnike, opremo za pisarne in električne generatorje.
Nikaragva, ki je v preteklosti imela velike težave zaradi od ZDA financiranega upora zoper sandinistično oblast, v zadnjem času znova zelo intenzivno obnavlja svoje odnose z Rusijo. Vodi jo nekdanji voditelj sandinistov, predsednik Daniel Ortega, ki je nedavno obiskal tudi Moskvo. Ortega je bil v Moskvi zelo toplo sprejet, saj je bila Nikaragva tudi prva država, ki je priznala dve odcepljeni gruzijski pokrajini (Abhazijo in Južno Osetijo) kot samostojni državi.
Na Kubi vidijo obisk ruskih vojaških ladij kot podporo kubanski politiki nasprotovanja ZDA, na zelo podoben način pa so obisk ruskih ladij razumeli tudi v Nikaragvi in Venezueli. V večini držav Latinske Amerike so na oblasti levo usmerjene vlade, ki so večkrat tudi javno kritizirale politiko dosedanjega ameriškega predsednika Busha. Nedavno je Latinsko Ameriko obiskal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Tudi Rusija v krepitvi vezi s temi državami vidi svoje jasne geopolitične interese. Po eni strani krepi gospodarsko sodelovanje, hkrati pa s prodajo vojaške opreme igra tudi vlogo sile, ki je sposobna vplivati na ravnotežje moči v tem delu sveta. Obisk ruskih ladij se v zapleteni govorici geopolitike lahko bere tudi kot odgovor Rusije na vse bolj ekspanzivno širjenje zveze NATO v tradicionalno ruski sferi vpliva v Evropi ter še posebej kot odgovor na ameriško pomoč Gruziji. Neposredno po avgustovski vojni v Južni Osetiji in Abhaziji so namreč ameriške ladje obiskale Gruzijo, ki je bila v vojni z Rusijo hudo poražena. Ladje naj bi pripeljale “humanitarno pomoč”, vendar so ruski viri omenjali tudi vojaško opremo. Črno morje ima Rusija za svojo sfero vpliva v enaki meri kot v ZDA gledajo na Karibsko morje kot na svoje vplivno območje še iz časov, ko so bili postavljeni temelji “Monroeve doktrine.”
Simbolika pomorskih obiskov
Ameriški politiki poskušajo zato sicer zmanjšati pomen obiska ruske flote in so v zvezi s tem izrekli že vrsto omalovaževalnih komentarjev, na primer, da ruske ladje izgledajo “veličastno na papirju”. Admiral Tom Meek, ki je v Južnem poveljstvu zadolžen za obveščevalna vprašanja, je v podobnem tonu dejal,da so bili tudi manevri med Venezuelo in Rusijo “povsem enostavni” ter da “ne pomenijo nič resnega.” Res je, da v vojaškem smislu ruska vojna mornarica še zdaleč ne predstavlja sile, ki bi lahko ogrozila ZDA, toda prav tako je res, da se v zadnjih letih vlaganja Rusije v mornarico krepijo, medtem ko v nekaterih drugih državah – na primer Veliki Britaniji, katere flota, nekoč “vladarica svetovni morij” je v zadnjih dveh desetletjih skorajda v popolnosti izgubila nekdanjo bojno moč – pomorskim silam dajejo vse manjši pomen. Rusija je vse bolj prisotna tudi v Mediteranu, kjer se ta trenutek na obisku nahaja še ena udarna skupina ruskih ladij. Libijski voditelj Moamer El Gadafi je Rusiji že ponudil libijska pristanišča za oporišča. Po poročanju ruskega lista Kommersant naj bi Gadafi ponudil pristanišča Rusiji zato, ker ZDA “ne hitijo s sodelovanjem z Gadafijem” kljub njegovim gestam, s katerimi si je prizadeval za otoplitev odnosov med ZDA in Libijo. Libija od Rusije kupuje tudi več milijard dolarjev vredno vojaško opremo, predvsem protiletalske raketne sisteme, vojaška letala in vojaške ladje. Ponudbo za odpiranje oporišča pa naj bi Rusija dobila tudi od Sirije.
Rusija ni edina večja država, ki krepi svoje pomorske sile. Tudi Kitajska gradi vse več večjih ladij in bi po nekaterih novih načrtih v naslednjih letih lahko zgradila vsaj tri večje letalonosilke. Zato imajo obiski ruskih ladij v Havani veliko večji pomen, kot je to mogoče oceniti na prvi pogled. V diplomaciji so obiski ladij oblike simbolične komunikacije, ki včasih lahko pomeni tudi demonstracijo sile, vsekakor pa simbolizirajo tudi vse bolj spremenjena razmerja v bolj “multipolarnem” svetu prihodnosti, na katerega bo zagotovo v precejšnji meri vplivala tudi sedanja finančna in gospodarska kriza.