Nočni sokol ob Nikoli Tesli

Beograd in druga mesta Srbije bodo tudi to leto tradicionalna destinacija za bolj vesel prestop v novo leto. Tako je vsaj mogoče soditi po številnih reklamah turističih agencij, ki reklamirajo Beograd kot “najbolj živahno mesto v Evropi”, kjer zabava traja noč in dan. Poleg kola, leskovačkih specialitet, splavov, trdnjave Kalemegdan z muzejem, pa nekatere agencije reklamirao tudi nekatere zanimive kulturno-zgodovinske lokacije, na primer obisk „kitajske ambasade, zrušene v napadih zveze NATO”, ki je še natančno v enakem (oziroma nekaj slabšem) stanju, kot je bila, ko so jo 8. maja leta 1999 zadele laserske bombe, ki jih je neposredno iz ZDA ponesel “nevidni” in dve milijardi dolarjev vreden bombnik B-2. Po kasnejših ameriških informacijah naj bi prišlo do “napake”, toda po informacijah časnika Glas javnosti, so kitajsko ambasado kot cilj novinarji videli na načrtih zveze NATO že teden dni pred napadom.

Nekatere turistične agencije ponujajo tudi obisk Muzeja jugoslovanskega letalstva, ki se je blizu Beograda, ob letališču Nikola Tesla. Muzej letalstva v Beogradu je bil ustanovljen leta 1957, v novo zgradbo pri nekdanjem letališču Surčin pa se je preselil ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na ogled je okoli osemdeset vrst letal, ki so večinoma še zmeraj sposobni letenja. Z okoli 700.000 obiskovalci sodi med večje muzeje v Srbiji. Po sklenitvi daytonskega sporazuma, ki je zahteval zmanjšanje števila letal ZRJ, je muzej dobil večjo količino nekoč vojaških letal, ki so od tedaj tudi naprodaj. Najbolje gredo v promet "galebi" - nekateri so že odleteli tudi v Slovenijo. Letala imajo lastne cenike, njihova cena pa je še posebej po 11. septembru 2001 precej padla. Galebi, ki so sposobni letenja, so nekoč stali sto tisoč, danes pa stanejo samo še od šestdeset do osemdeset tisoč dolarjev.

Ta muzej si vsekakor zasluži obisk, ne le zato, ker si je na tem mestu mogoče ogledati lepo zbirko letal, od modela letala v katerem je umrl prvi slovenski letalec Edvard Rusjan (ki je v Beogradu tudi pokopan) do lovcev iz druge svetovne vojne, s katerimi so nebo nad Beogradom branili tudi slovenski piloti, do nekaterih modernih lovcev, predvsem pa zanimivih eksponatov iz časa napada zveze NATO na ZRJ leta 1999. V muzeju je razstavljeno večje število brezpilotnih letal in različnih projektilov zveze NATO, pa tudi ostanki sestreljenih letal F-16 ter “nevidnega” lovca F117 A, ki je bil sestreljen 27. marca leta 1999 nad vojvodinsko vasjo Budjanovci. To je edino znana sestrelitev tega za radarje sicer nevidnega letala. Leta 1999 je bil ta uspeh 250 raketne brigade dober povod za vrsto zabavnih propagandnih izdelkov, predvsem razglednic, s katerimi so se pošiljatelji ZDA “opravičevali” za sestrelitev nevidnega letala, vrednega 45 milijonov dolarjev, ker “niso vedeli, da je neviden”. V muzeju si je danes mogoče celo za skromno vsoto kupiti košček nevidnega letala skupaj z uradnim potrdilom, da gre res za kos sestreljenega letala. Vsak obiskovalec, ki to hoče, lahko za okoli devet evrov kupi približno kvadratni centimeter velik delček nevidnega bombnika F-117 A. Koščke kovine in temno zelene plastike, ki prav prijetno dišijo po teflonu, prodajajo v ličnih vrečkah. Srbija je verjetno tudi edina država, uradno celo kandidatka za vstop v zvezo NATO, ki (še) prodaja sestreljena Natova letala. Skupina Indexovo pozorište je na to temo spesnila tudi zabavno pesem “El Kondor pada”, ki natačno opisuje vojno srečo in nesrečo sestreljenega ameriškega bombnika, rešenega s pomočjo “dvaintridesetih helikopterjev”. Zanimivo je, da ameriško vojaško letalstvo niti desetletje po sestrelitvi lovskega bombnika F-117 A "zaradi operativne varnosti" še zmeraj ni izdalo uradnega poročila o izgubi tega nevidnega letala. Uradno je letalo doživelo samo - "okvaro", kako huda je bila, se da lepo videti na eksponatu.

Uspeh Zlatega Zoltana