Grška tragedija

Natassa Petra
27. 12. 2008

/media/www/slike.old/novice/img_4261_10122008.jpg

© Natassa Petra

V glavnem mestu Grčije so nasilni protesti nadaljevali tudi na božični večer, nekatere ulice in trgovine pa so zjutraj znova pokazale žalostno sliko zaradi večernega divjanja protestnikov, ki so metali molotovke in zanetili več požarov na različnih koncih Aten. Ob tem so napadali tudi prodajalne z avtomobili in uničili sedem vozil. S plinskimi jeklenkami so uničili tri vozila v trgovini vozil citroen v središču Aten, zničili pa so tudi vozilo v Oplovem razstavnem salonu in tri druga Oplova vozila prodajalni oplov na jugu Aten. Protestniki so želeli priti do ministrstva za kmetijstvo blizu središča mesta, vendar so jih ustavili policijski kordoni. Molotovke in kamenje so demonstranti metali tudi na policiste, njihova vozila in policijske postaje. Med izgredi tokrat ni bilo ranjenih, vendar je nastala velika škoda.

Protesti te dni trajajo že tri tedne, sprožila pa jih je smrt 15-letnika, ki ga je 6. decembra, ko v Grčiji praznujejo dan svetega Nikole ustrelil policist. Do incidenta je prišlo v trenutku, ko je gruča najstnikov, ki je praznovala prijateljev god, naletela na skupino policistov v uporniški četrti Exarhia v središču Aten. Prepir se je končal s policijskimi steli Alexandrosa Grigoropoulosa iz posebne policijske enote. Samo nekaj ur kasneje so državo zajele demonstracije tisočev ljudi, ki so najprej mirno protestirali proti policijskemu nasilju. Vendar so demonstacije kmau izkoristili bolj nasilni protestniki. Zastavlja se vprašanje, zakaj so se sprva mirne demonstracije sprevrgle v takšno nasilje?

Samo smrt mladeniča ne bi mogla privesti do takšne eksplozije. Njegova smrt je bila kaplja čez rob in hkrati katalizator, ki je sprožil odziv ljudstva, ki že dolga leta v tišini trpi ekonomske in družbene krivice. »Nezadovoljni smo zaradi korupcije, zaradi slabega zdravstva in vloge policije v državi,« mi je dejala gospa Ethra, upokojenka, ki deli podobne poglede kot mnogi drugi starejši prebivalci Aten. Zato so še dneve po tem dogodku študentje in sindikalisti, uslužbenci in brezposelni, upokojenci in gospodinje organizirali proteste v različnih delih Grčije. S tem so kazali tudi svoj brezup in nasprotovanje vladnim antisocialnim reformam. Eksplozija nezadovoljstva mladih je bila nepričakovana in najhujša doslej. Celo sredi praznikov se protesti nadaljujejo, najstniki pa še zmeraj jezno protestirajo proti sistemu. Zaprtih je na stotine šol, saj so jih dijaki in študentje zasedli in zahtevajo spremembo šolskega sistema.

Grki že tradicionalno izražajo nezadovoljstvo zaradi vloge policije v držanem sistemu. V zadnjih 30 letih je bilo več podobnih izbruhov nezadovoljstva, toda pogosto policisti niso bili kaznovani zaradi svojih prestopkov. V Grčiiji velja prepričanje, da je policist nevaren »uniformirani nasilnež«, namesto da bi bil zaščitnik pravic državljanov. In vse to zgolj zaradi pomanjkanja pravil in nezadovoljivega kaznovanja prestopnikov v uniformah. Državljani so mnenja, da so policisti nenadzorovani in podkupljeni ter da delujejo proti splošnemu dobremu. Vse to je bistvo sedanjih protestov ki se podobno kot mnogi drugi v svetu končajo s spopadi z huligani. Nasilje ki se dogaja sedaj je nekaj, na kar so prebivalci Aten pravzaprav že navajeni. Presenetilo ni niti vlado, čeprav je bila pretresena zaradi razmer nasilja. Nekaj sto uzgrednikov je demonstracije uspelo zlorabiti za to da v prah in pepel spreminjajo imovino ničesar krivih sodržavljanov. Tako imamo na eni strani nekaznovane policiste in na drugi strani vandale z zakritimi obrazi, ki prav tako uidejo roki pravice. Nekateri v Grčiji so celo prepričani, da del ekstremistov sodeluje s policijo, ker pripadajo skrajnim nacionalistom, organizaciji “Chrisi Avgi”, ki poskuša demonstrante prestrašiti s svojim nasiljem, kar povzroča nove proteste. Tako vladni pretepači povzročajo nove nasilne odzive in zato se spirala nasilja ne konča. Dejansko je mogoče videti policiste, ki se pogovarjajo z zakriteži, ne da bi jih aretirali, kar je nenavadno. Vsi pa vedo, da se nič ne bo spremenilo, če se v zvezi s tem ne bo najprej spremenila politika grške vlade.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja