Francija zaključuje burno predsedovanje EU

Francija bo 31. decembra zaključila polletno predsedovanje EU, ki so ga v veliki meri zaznamovali nepričakovani dogodki. Že na začetku se je Pariz soočil z irsko zavrnitvijo Lizbonske pogodbe, sledil je rusko-gruzijski spor in nato finančna in gospodarska kriza. Predvsem pa je dal pečat predsedovanju francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Sarkozy je s svojim obnašanjem in izjavami pogosto sprožal nemir med evropskimi kolegi. Kljub temu mu ob koncu vsi priznavajo, da je bil učinkovit in se ni obotavljal lotiti tudi najbolj neprijetnih zadev.

"Hiperaktivni stil in preziranje protokola, ki sta evropske voditelje pogosto spravljala v obup, sta se v burnih šestih mesecih izkazala za koristna," je zapisal komentator britanskega dnevnika Financial Times. Bruseljski časnik European Voice pa je zapisal, da je bil Sarkozy "pravi človek na pravem mestu".

Francosko predsedstvo je najbolj zaznamovala finančna in gospodarska kriza, ki je svet in unijo zajela v drugi polovici leta 2008. Predsedstvo se je z vso odločnostjo spopadlo s problemom in sklicalo vrsto srečanj na različnih ravneh, tudi izredni vrh EU ter srečanje voditeljev držav z evrom, na katerih so sprva govorili o tem, kako preprečiti posledice finančne krize, nato pa tudi o tem, kako pomagati evropskemu gospodarstvu.

Evropska komisija je konec novembra predstavila okoli 200 milijard evrov vreden načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki so ga na decembrskem vrhu potrdili voditelji članic. Med njimi so se sicer pojavljale nekatere razlike v stališčih glede predlaganih ukrepov, recimo predloga o začasnem zmanjšanju davka na dodano vrednost, slišati pa je bilo tudi izjave, da bi Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo morala k oživljanju prispevati več.

Prav francosko-nemški odnosi, ki so v preteklosti veljali za gonilo evropskega razvoja, so se med francoskim predsedovanjem precej ohladili. Sarkozy je, ko je šlo za reševanje krize, bolj kot s kanclerko Angelo Merkel sodeloval z britanskim premierom Gordonom Brownom, ki se je prvič doslej tako dejavno vključil v evropske zadeve.

Na zadnjem vrhu EU pod francoskim predsedstvom je bil dosežen tudi pomemben dogovor o podnebno-energetskem svežnju oziroma o tem, kako bodo članice EU dosegle cilje, ki so si jih zastavile že leta 2007. Gre za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2020 glede na leto 1991 ter povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov.

Pogajanja niso bila enostavna, mnoge države, zlasti vzhodnoevropske pa tudi Italija in celo Nemčija, so zase, tudi v luči grozeče gospodarske krize, zahtevale olajšave oziroma so želele nase sprejeti čim manjše breme. Dogovor evropskih voditeljev je slab teden kasneje potrdil še Evropski parlament, po drugi strani pa je bil deležen ostrih kritik okoljevarstvenikov, ki so ga označili za sramoto.

Že na samem začetku se je predsedujoča Francija soočila z zavrnitvijo Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem. Irski "ne" se je zgodil tik pred iztekom slovenskega predsedovanja, evropski voditelji pa so se na junijskem vrhu dogovorili, da bodo Irski dali do jeseni čas, da razmere analizira ter poda predlog rešitve.

Decembra se je Irska na zasedanju Evropskega sveta zavezala, da bo referendum ponovila še pred iztekom mandata Evropske komisije novembra 2009 v zameno pa je dobila obljubo, da bo tudi v prihodnje vsaka država imela svojega člana Evropske komisije, poleg tega pa še zagotovila glede zadev, ki so irske državljane v zvezi s pogodbo najbolj skrbele.

Francoski predsednik je prvo vrhunsko srečanje unije v času francoskega predsedovanja sklical že za sredino julija. Šlo je za vrh z državami z južnih obal Sredozemlja, na katerem je bila formalno ustanovljena Unija za Sredozemlje. Zamisel zanjo je še pred začetkom predsedovanja dal prav Sarkozy, a je bila nazadnje sprejeta v precej spremenjeni obliki.

Poleti se je moralo predsedstvo spopasti z rusko-gruzijskim sporom. Nicolas Sarkozy se je nemudoma vključil v njegovo reševanje ter v Moskvi izposloval dogovor o umiku ruskih enot iz Gruzije, ki je bil sprejemljiv tudi za rusko stran. Nekatere članice unije, predvsem iz nekdanjega vzhodnega bloka, so bile do dogovora sicer kritične, a unija je ohranila enotnost in pozno jeseni je EU z Moskvo nadaljevala zaradi krize prekinjena pogajanja o novem partnerskem sporazumu.

So se pa med francoskim predsedovanjem poslabšali odnosi s Kitajsko. Peking je zaradi Sarkozyjevega srečanja s tibetanskim verskim vodjo dalajlamo celo odpovedal vrh z unijo.

Med dosežki francoskega predsedstva velja omeniti še sklenitev pakta o priseljevanju - to je bila pred začetkom predsedovanja ena od prioritet Francije - in dogovor o zdravstvenem pregledu skupne kmetijske politike, v skladu s katerim bo več denarja namenjenega za razvoj podeželja, proizvodnja pa naj bi postala bolj tržno usmerjena.

Med zadevami, pri katerih je bilo predsedstvo neuspešno, pa bi lahko omenili posredovanje med Slovenijo in Hrvaško, katerega cilj je bil, da bi lahko slednja na pristopni konferenci sredi decembra odprla večje število pogajalskih poglavij.

Francija bo 31. decembra vodenje EU za pol leta predala Češki, ki jo, čeprav je bilo francosko predsedstvo v zadnjih šestih mesecih zelo dejavno, čaka nemalo dela. Češki bodo delo še otežili dvomi - slišati jih je bilo tudi iz Pariza, ali bo Praga nalogi sploh kos. (STA, bl)