Frattini verjame v spravo med Italijo, Slovenijo in Hrvaško
Italijanski zunanji minister Franco Frattini v pogovoru za tržaški dnevnik Il Piccolo meni, da je sprava med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede polpretekle zgodovine, za katero se je pred dnevi zavzel hrvaški predsednik Stipe Mesić, mogoča. Hkrati pa je prepričan, da je treba fašistične in komunistične zločine postaviti na isto raven.
Obenem Frattini verjame, da Italija lahko posreduje v sporu med Slovenijo in Hrvaško, kar bo ponudil tudi formalno. Italija, pravi Frattini, močno podpira prizadevanja Češke, ki trenutno predseduje Evropski uniji, za posredovanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede meja, pri čemer je prepričan, da pri tem lahko posreduje tudi Italija, zato bo v prihodnjih dneh Pragi tudi formalno ponudil možnost italijanskega prispevka.
Italija ima odlične odnose tako s Slovenijo kot s Hrvaško, pravi Frattini, ki dodaja, da sta na nedavnem prvem srečanju v Bruslju skupaj s premierom Silviom Berlusconijem vprašala novega slovenskega premiera Boruta Pahorja, kaj namerava storiti s Hrvaško. Pahor je po Frattinijevih besedah dejal, da čaka na telefonski klic hrvaškega premiera Iva Sanaderja, če tega klica ne bo, pa ga bo poklical on, saj bo slovensko zadržanje pozitivno in konstruktivno. Prihodnji teden bo italijanski zunanji minister o tem vprašanju govoril s hrvaškim premierom v Zagrebu, da ne bi bilo več ovir na poti vstopanja Hrvaške v EU. Italija namreč bolje razume slovensko-hrvaški spor, saj se za vprašanjem tridesetih kilometrov meje nahaja preteklost, ki so jo Italijani sami doživeli oziroma ki jo poznajo precej dobro, meni Frattini.
V pogovoru z novinarjem Il Piccola Maurom Manzinom se Frattini sicer odziva na Mesičeve besede o spravnem dejanju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško in na pogoj hrvaškega predsednika, da se fašizma in protifašizma ne postavlja na isto raven. Za italijanskega zunanjega ministra je s tem Mesič postavil resno vprašanje, ki je vprašanje zgodovine. Pri tem Frattini meni, da je treba delati tako, da sprava ne postane način za ponovno odpiranje ran, ampak za njihovo celjenje: "Prepričan sem, da sta bila fašizem in nacizem absolutno zlo, vendar je jasno, da ko se ubijajo osebe, in tu se nanašam na tragedijo fojb (povojnih pobojev), žrtve nimajo politične barve," pravi Frattini. Ob tem je dodal: "Preveč časa smo pozabljali, kar so Titovi vojaki in komunistične sile povzročile in si pri tem nakopale odgovornost za grozljive pokole." Smisel sprave je sproščena zgodovinska analiza, meni italijanski zunanji minister, ki tudi upa, da bo Trst, ki je ob koncu druge svetovne vojne doživel 40-dnevno jugoslovansko upravo, znal metabolizirati tisto obdobje in obrniti stran.
Frattini se je v pogovoru za Il Piccolo zaustavil tudi pri vprašanju tistih Italijanov, ki so po drugi svetovni vojni zapustili kraje, ki so prišli pod Jugoslavijo oz. Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je izraz "optanti", ki je v rabi v Sloveniji in na Hrvaškem, označil za "reduktivnega" in za brisanje dela zgodovine. V okvir spravnega dejanja spada tudi vprašanje premoženja optantov, je dejal Frattini, ki je tudi opozoril na odprtost hrvaške vlade Iva Sanaderja, da se s tem sooči. Pri tem je opozoril, da ni najpomembnejši gospodarski, ampak moralni vidik.
Italijanski zunanji minister je tudi dejal, da dejstvo, da je Slovenija nakazala 77 milijonov dolarjev (od skupno 110 milijonov dolarjev) odškodnine na podlagi Rimske pogodbe iz leta 1981 na luksemburški račun zavoda Dresdner Bank, dokazuje, da se ne zanikata načelo in problem, kar je pozitivno, pri čemer enako zahtevajo od Hrvaške. Vendar je treba vsoto na novo določiti, pri čemer se Frattini strinja z nekdanjim italijanskim zunanjim ministrom Massimom D'Alemo, ki je to dejal januarja leta 2007. (STA, mh)